prosilec - Občina Gorje

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala pravno mnenje, ki ga je v zvezi z odločanjem občinskega sveta pripravila konkretna odvetniška pisarna in odgovore občine na vprašanja. Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil zaradi neobstoja dokumentov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ s pravnim mnenjem ne razpolaga, saj je šlo za telefonsko svetovanje pri katerem dokument ni bil ustvarjen. V delu, v katerem je prosilka zahtevala odgovore na vprašanja, se v postopku po ZDIJZ ni pritožila, saj je navedla, da bi moral organ njeno zahtevo v tem delu obravnavati po Uredbi o upravnem poslovanju, zato se IP do tega dela pritožbe ni opredelil, saj ni pristojen za nadzor nad izvrševanjem navedene uredbe.

ODLOČBA:

Številka: 090-220/2021/4

Datum: 9. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 29. 6. 2021, zoper odločbo Občine Gorje, Zgornje Gorje 6 b, 4247 Zgornje Gorje (v nadaljevanju organ), št. 090-15/2021-8 z dne 28. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 29. 6. 2021 zoper odločbo organa št. 0909-15/2021-8 z dne 28. 6. 2021 se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 5. 5. 2021 od organa zahtevala kopije vseh računov (s specifikacijo namena plačila), ki so bili od oktobra 2020 dalje plačani Odvetniški pisarni …

Organ je po prejemu zahteve dne 6. 5. 2021 prosilko pozval, da zahtevo dopolni z navedbo organa, kateremu se zahteva pošilja. Prosilke je istega dne zahtevo dopolnila s svojimi podatki. Organ je nato prosilko ponovno pozval, da zahtevo dopolni z navedbo organa, kateremu se zahteva pošilja, prosilka pa je dne 6. 5. 2021 navedla, da je zahteva namenjena organu.

Organ je prosilki dne 24. 5. 2021 poslal štiri račune, in sicer:

- račun št. 21-360-000239 z dne 2. 4. 2021,

- račun št. 21-360-000030 z dne 29. 1. 2021,

- račun št. 20-360/000828 z dne 21. 11. 2020,

- račun št. 20-360-000653 z dne 1. 10. 2020.

Prosilka je dne 8. 6. 2021 na organ naslovila elektronsko sporočilo, v kateri je želela odgovore na vprašanja in dokumentacijo, in sicer:

1. Kdo, kdaj in zakaj je zahteval mnenje odvetnika o pravnih posledicah zamude zakonskega roka odločanja občinskega sveta,
2. Pisno mnenje odvetniške pisarne o tem vprašanju,
3. Pojasnilo župana, zakaj ni zadeve odločanja o koncesiji predložil na sejo občinskega sveta od februarja dalje, ko je postal sklep o ustavitvi predhodnega postopka pravnomočen,
4. Pojasnilo organa, ali e naročil odvetniški pisarni pripravo sklepa o zavrnitvi pritožbe …. zoper sklep o stroških postopka,
5. Koliko je znašal strošek te odvetniške storitve.

Organ je zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je informacija javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega dela že pridobil ali izdelal. Iz vloge prosilke izhaja, da je zahtevala odgovore na štiri vprašanja in pisno mnenje, ki se nanaša na eno od vprašanj. Organ je ugotovil, da zahtevana informacija ne obstaja. Iz posredovanih računov izhaja, da je bila opravljena telefonska konferenca, ki se ne nahaja v materializirani obliki, zato dostop do dokumenta ni mogoč. Ker je organ ugotovil, da dokument ne obstaja je še navedel, da zato ni ugotavljal, če je zahteva prosile šikanoznega značaja, oz. če prosilka z eno ali več funkcionalnimi zahtevami očitno zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja.

Prosilka je zoper odločbo organa dne 29. 6. 2021 vložila pritožbo v zadevi dostopa do informacij javnega značaja. V pritožbi je navedla, da se osredotoča na ZDIJZ, ker ji je organ zavrnil odgovore glede na ZDIJZ. Uredba o upravnem poslovanju določa, na kakšen način mora organ odgovarjati na vprašana in kakšen je rok za odgovor, zato se bo v tem delu prosilka obrnila še na Upravno inšpekcijo (če jim pritožbe ne bo predal IP, saj organ ni odgovoril na vprašanja prosilke). Organ iz zahteve prosilke ni izluščil, kateri del zahteve se nanaša na vprašanja, torej bi moral prosilki odgovoriti po Uredbi o upravnem poslovanju in kaj se nanaša na dokumente, o katerih bi moral odločiti po ZDIJZ. Organ je navedel, da je postavila štiri vprašanja, vendar dokumentov nimajo. Po mnenju prosilke je jasno, da jih nimajo, saj je postavila vprašanja, ne pa zahtevo po dokumentih. Točka 2 se je nanašala na dokument, vendar ji organ pravnega mnenja ni predložil, čeprav je zapisan v specifikaciji (račun št. 20-360-000828, tar. Št. 39 OT, 200 točk – pravno mnenje glede odločanja OS in preklica seje). Nek zapis, po mnenju prosilke, o tem mora obstajati, saj odvetnik brez dokumentacije ne more zaračunati storitve. Prosilka še dodaja, da ne razume odstavka da je očitno da je »zahteva ali zahteve šikanoznega značaja«. Z zahtevanimi organa noče šikanirati, zahtevano samo obveščenost, ki ji pripada.

Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-15/2021-10 z dne 30. 6. 2021.

IP je organ dne 2. 7. 2021 pozval, da mu posreduje pravno mnenje glede odločanja OS in preklica seje, kot izhaja iz zadnje postavke računa št. 20-360-000828 z dne 2. 12. 2020 in morebitna druga pisna mnenja, če se nanašajo na zahtevo prosilke. Iz specifikacije računov namreč izhaja plačilo za pravno mnenje, ni pa mogoče ugotoviti, ali se tudi druga pravna mnenja nanašajo na zahtevo prosilke.

Organ je dne 5. 7. 2021 IP poslal odgovor, da organ zahtevanega dokumenta IP ne more poslati, ker dokument ne obstaja, zato dostop do dokumenta ni možen. Pravno mnenje glede odločanja OS in preklica seje dne 21. 11. 2020 je bilo podano po telefonu in v materializirani obliki ne obstaja. Tudi ostala mnenja odvetnika so bila opravljena kot telefonska korespondenca, informacija se ne nahaja v materializirani obliki, zato dostop do nje ni mogoč.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se prosilka v postopku po ZDIJZ pritožuje v delu, v katerem je organ zavrnil dostop do dokumentov iz 2. tč. njene zahteve.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Glede na navedbe organa in prosilke v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z zahtevanim pisnim mnenje odvetniške pisarne o pravnih posledicah zamude zakonskega roka določanja občinskega sveta. Organ je namreč tako v odločbi, kot tudi v pojasnilu IP obrazložil, da je šlo v navedenem primeru za telefonsko svetovanje, zato z zahtevanim dokumentom v materializirani obliki ne razpolaga. Iz celotne pritožbene zadeve ne izhaja noben indic, zaradi katerega IP navedbam organa ne bi sledil, prav tako pa tudi prosilka v pritožbi ni navedla nobenih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da organ dejansko razpolaga s pravnim mnenjem v obliki dokumenta. Prosilka je navedla zgolj to, da nek zapis mora obstajati, sicer odvetnik storitve ne more zaračunati. IP ugotavlja, da lahko odvetnik, skladno s tarifno številko 39, stranki zaračuna tudi storitev posveta, nasveta in mnenja, pri čemer se navedena tarifna številka ne sklicuje izrecno zgolj na pisna mnenja, temveč ureja posvete, nasvete in mnenja na splošno. Glede na navedeno je IP sledil navedbam organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja, IP ugotavlja, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

IP v zaključku še pritrjuje prosilki, da dolžnost organov odgovarjati na vprašanja, ureja Uredba o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 9/18, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba). Ta v 17. členu določa, da je dolžan organ odgovoriti na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen če se vsebina dopisa nanaša na postopek, ki se še vodi pri organu, če je dopis šikanozen ali če je organ pošiljatelju na bistveno podobno vprašanje že odgovoril. Organ je dolžan odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov, ki izhaja iz dopisa. Glede na to, da je prosilka v svoji vlogi z dne 8. 6. 2021 izrecno zapisala, da prosi, da ji organ odgovori na vprašanja in pošlje dokumentacijo, v pritožbi pa vztraja pri tem, da razen v 2. tč. zahteve, v kateri je zahtevala predložitev pisnega mnenja, se preostala zahteva nanaša na vprašanja organu, bi bil dolžan organ preostali del zahteve prosilke obravnavati kot zahtevo za posredovanje odgovorov, torej po Uredbi o upravnem poslovanju.

Glede na to, da je IP v pritožbenem postopku vezan na presojo dostopa do dokumentov po ZDIJZ in da ni pristojen za nadzor nad izvrševanjem Uredbe o upravnem poslovanju, ki prosilki daje pravico zahtevati odgovore na vprašanja, se IP v predmetnem pritožbenem postopku do tistega dela zahteve prosilke, v katerem je zahtevala odgovore na vprašanja, ni opredelil. Prosilka je namreč tudi v sami pritožbi vztrajala pri tem, da bi organ v preostalem delu, moral zahtevo obravnavati po Uredbi in ne po ZDIJZ. IP je zato odločbo organa in pritožbo prosilke presojal zgolj z vidika dostopa do informacij javnega značaja, torej glede zavrnitve dostopa do pravnega mnenja, navedenega v 2. tč. zahteve prosilke. V primeru, da prosilka v roku iz Uredbe ni oz. ne bo prejela zahtevanih odgovorov na preostala vprašanja, lahko v tem delu vloži prijavo na Inšpektorat RS za javni sektor, ki je pristojen za nadzor izvrševanja Uredbe o upravnem poslovanju.

V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa glede dostopa do pravnega mnenja pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke