prosilec - Občina Gorje
+ -Povzetek:
Odločba:
Številka: 090-226/2026/8
Datum: 6. 8. 2026
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) prvega odstavka 246. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju: prosilec) z dne 4. 5. 2026, zoper odločbo Občine Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje (v nadaljevanju: organ), št. 090-5/2026-2 z dne 4. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednji
SKLEP
1. Pritožba prosilca z dne 4. 5. 2026, zoper odločbo Občine Gorje, št. 090-5/2026-2 z dne 4. 5. 2026, se zavrže v delu, ki se nanaša na dostop do dokumenta zapisnik 17. redne seje Statutarno pravne komisije, št. 032-0008/2025-10 z dne 1. 9. 2025.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
In
ODLOČBO
1. Pritožba prosilca z dne 4. 5. 2026, zoper odločbo Občine Gorje, št. 090-5/2026-2 z dne 4. 5. 2026, se v preostalem delu zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
(1) Prosilec je dne 13. 4. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval naslednje dokumente:
1. Gradivo za sejo občinskega sveta v zadevi obravnave odprave izreka kategorizacije občinske ali prometne površine v zasebni lasti na zemljiščih - parcele št.: 343/6, 344/4, 345/1, vse k.o. Podhom in mejnih parcel, vse podpisano od oseb, ki izpolnjujejo pogoje za pripravo, izdajo in vročanje sklepa ali odločbe po ZDIJZ z osebo podpisnika sklepa ali odločbe seje občinskega sveta z dne 3. 9. 2025.
2. Listino za sklic seje občinskega sveta za vsebino iz 1. točke tega zahtevka.
3. Zapisnik seje z izidom poimenskega glasovanja v zvezi z listino iz točke 2.
4. Listino, mnenje občinske statutarno-pravne komisije, ki zadeva status kategorizacije občinske ceste na privatnih zemljiščih, parcelah. št.: 343/6, 344/4, 345/1, vse k.o. Podhom.
5. Listino o vzpostavitvi spremembe dnevnega reda v zadevi opisane v tč. 1.
6. Listino-zapisnik o sprejetju pobude sklicatelja in voditelja seje, da se obravnava nasprotni predlog kot v listini iz 1. tč.
Prosilec prosi, da se mu dokumenti posredujejo v fizični obliki, v kolikor pa v tej obliki ne obstajajo, prosi, da se mu posredujejo po elektronski pošti.
(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-5/2026-2 z dne 4. 5. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in v 1. točki izreka izpodbijane odločbe prosilca napotil na spletno občinsko stran https://www.gorje.si/objava/1149562/ 0_0_VABILO SVETNIKI, 10_PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE in Zapisnik seje in na ogled YouTube posnetka 18. redne seje Občinskega sveta Občine Gorje https://www.youtube.com/watch?v=jpIV8SkQoqk&t=1297s. Nadalje je organ zaradi neobstoja dokumentov v 2. točki izreka izpodbijane odločbe zavrnil zahtevo prosilca za dostop do kopij dokumentov:
- Listino, mnenje občinske statutarno-pravne komisije, ki zadeva status kategorizacije občinske ceste na privatnih zemljiščih, parcelah. št.: 343/6, 344/4, 345/1, vse k.o. Podhom
- Listino o vzpostavitvi spremembe dnevnega reda v zadevi opisane v tč. 1.
- Listino-zapisnik o sprejetju pobude sklicatelja in voditelja seje, da se obravnava nasprotni predlog kot v listini iz 1. tč.
(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 4. 5. 2026, ki jo je organ prejel dne 22. 5. 2026. V pritožbi prosilec uveljavlja napačno ugotovljeno dejansko stanje, kršitev materialnega in procesnega prava, kot tudi človekove pravice po Ustavi RS in Evropskem pravnem redu. Navaja, da je občina odločila o njegovi lastnini, ne da bi ga vabila na sejo in mu obrazložila spremembo dnevnega reda, prav tako mu ni izročila naloga za razlastitev, naslovljenega na Upravno enoto Radovljica. Zahteva, da mu organ izroči vse listine, zahtevane z vlogo.
(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca z dopisom, št. 090-5/2026-4 z dne 25. 5. 2026, odstopil v reševanje IP.
(5) IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja s pozivom, št. 090-226/2026/2 z dne 9. 6. 2026 in s pozivom, št. 090-226/2026/6 z dne 27. 7. 2026, na podlagi prvega odstavka 10. člena ZinfP, ob upoštevanju drugega odstavka 245. člena ZUP, organ pozval na podajo pojasnil in posredovanje dodatne dokumentacije. Organ je IP odgovoril z dopisom, št. 090-5/2026-6 z dne 12. 6. 2026 ter dopisu priložil Zapisnik 17. redne seje Statutarno pravne komisije, št. 032-0008/2025-10 z dne 1. 9. 2025, oboje je organ dne 18. 6. 2026 poslal tudi prosilcu, kar izhaja iz elektronskega sporočila organa IP dne 28. 7. 2026.
Pritožba se glede dokumenta, s katerimi prosilec že razpolaga, zavrže.
V preostalem delu pritožba ni utemeljena.
(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Dokument, s katerim prosilec že razpolaga
(7) Prvi odstavek 240. člena ZUP določa, da organ prve stopnje pritožbo zavrže s sklepom, če: ni dovoljena, ni pravočasna, je ni vložila upravičena oseba ali pritožnik nima pravnega interesa. Prvi odstavek 246. člena ZUP določa, da če pritožbe zaradi razlogov iz prvega odstavka 240. člena tega zakona ni zavrgel že organ prve stopnje, jo zavrže organ druge stopnje. Če so podani prej navedeni razlogi, lahko IP pritožbo zavrže kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe.
(8) Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. V obravnavani zadevi je IP, na podlagi odgovora organa z dne 28. 7. 2026, na poziv IP, št. 090-226/2026/6 z dne 27. 7. 2026 ugotovil, da prosilec v času odločanja IP že razpolaga z zapisnikom 17. redne seje Statutarno pravne komisije, št. 032-0008/2025-10 z dne 1. 9. 2025, ki ga je organ prosilcu posredoval dne 18. 6. 2026.
(9) Pravni interes je procesna predpostavka, na katero IP pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Slednje pomeni, da si prosilec tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati in tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje pritožbenega postopka v tem delu, zato je treba njegovo pritožbo v tem delu zavreči. Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021, odločbi št. 090-35/2025 z dne 7. 3. 2025 in odločbi št. 090-484/2024 z dne 13. 3. 2025. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče), npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V predmetni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati.
(10) Ker mora IP ves čas pritožbenega postopka po uradni dolžnosti paziti, da so izpolnjeni vsi formalni pogoji za vodenje pritožbenega postopka in ker je v obravnavani zadevi ugotovil, da je treba pritožbo zavreči na podlagi prvega odstavka 246. člena v povezavi s 4. alinejo prvega odstavka 240. člena ZUP in prvim odstavkom 13. člena ZUP, se ni bil pristojen vsebinsko spuščati v obravnavo pritožbe v tem delu. IP je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
K 1. TOČKI IZREKA ODLOČBE
Glede informacije javnega značaja
(11) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.
(12) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(13) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.
(14) V dopisu, št. 090-5/2026-6 z dne 12. 6. 2026 je organ podal naslednja pojasnila glede zahtevane dokumentacije:
- razpolaganje z gradivom v materializirani obliki: organ ne razpolaga z gradivom 18. redne seje občinskega sveta, ki bi bilo fizično (lastnoročno) podpisano s strani oseb, ki izpolnjujejo pogoje za vročanje po ZDIJZ z osebo podpisnika sklepa seje z dne 3. 9. 2025, zato je organ prosilca napotil na svojo spletno stran, kjer je objavljeno celotno gradivo. Organ je še pojasnil, da se gradivo za sejo občinskega sveta članom sveta posreduje izključno na elektronske naslove in objavi na spletni strani občine. Gradivo se v informacijskem sistemu (ODOS) evidentira v elektronski obliki. Poslovnik Občine Gorje ne določa zahteve, da bi morali pripravljavci oz. poročevalci gradiv, vsak posamezen interni predlog ali gradivo, pred sejo fizično podpisovati na način, kot to opisuje prosilec.
- zapisnik seje in poimensko glasovanje: organ ne razpolaga z zapisnikom, ki bi vseboval poimenski zapis, kako je posamezen svetnik glasoval pri posamezni točki oz. predlogu sklepa. Ključni podatek o tem, kako je posamezni svetnik glasoval, pa je v celoti in nedvoumno javno dostopen ter razviden iz samega video posnetka 18. redne seje Občinskega sveta Občine Gorje, na katerega je bil prosilec že napoten. Organ je pojasnil, da glasovanje poteka preko elektronskega sistema, ki ugotavlja prisotnost in končni izid glasovanja. Poslovnik Občine Gorje praviloma ne predvideva avtomatičnega beleženja poimenskega glasovanja (kdo je konkretno glasoval »za« ali »proti«), razen če bi bilo izrecno zahtevano poimensko glasovanje v skladu s Poslovnikom, kar pa se v tem primeru ni zgodilo. Organ je navedel, da se v zapisnik skladno z običajno prakso zapiše zgolj skupno število glasov »za« in »proti« ter ugotovitve, ali je sklep sprejet.
V nadaljevanju je organ pojasnil izvedbo ugotovitvenega postopka glede obstoja zahtevane dokumentacije za točke 4-6 z natančnim pregledom evidenc v informacijskem sistemu za upravljanje z dokumentarnim gradivom in preverjanjem dejanskega poteka 18. redne seje Občinskega sveta Občine Gorje. Organ je pojasnil, da je iskanje potekalo s pomočjo ključnih besed: »Podhom«, »kategorizacija«, »sprememba dnevnega reda«. Iskanje po teh splošnih ključnih besedah je sicer vrnilo večje število zadetkov, vendar je pregled rezultatov pokazal, da nobeden od najdenih dokumentov ni vsebinsko povezan s konkretno zadevo informacij javnega značaja. Organ je po ponovnem pregledu ugotovil, da razpolaga z zapisnikom 17. redne seje Statutarno-pravne komisije, ki obravnava status kategorizacije občinske ceste v Podhomu, ki ga je dne 18. 6. 2026 poslal prosilcu. Pri 5. točki zahteve pojasnjuje, da ni bilo sprememb ali umika obravnavane točke dnevnega reda, zato dodatni dokumenti niso nastali. Glede 6. točke navaja, da sta bila na seji obravnavana dva predlagana sklepa, drugih samostojnih dokumentov pa v zvezi s tem ni.
(15) IP poudarja, da je v obravnavanem primeru ključno vprašanje, ali zahtevana dokumentacija obstaja v materializirani obliki in ali organ z njo razpolaga. Dokazno breme glede obstoja dokumentacije sicer primarno nosi organ, ki mora izkazati, da je opravil ustrezno preverbo obstoja zahtevanih informacij. IP ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru tej obveznosti zadostil, saj je jasno, prepričljivo ter izčrpno pojasnil način ter obseg izvedenega preverjanja, pri čemer je preveril obstoj zahtevane dokumentacije na podlagi pregleda evidenc ter rezultatov iskanja v dokumentnem sistemu.
(16) IP je pri presoji navedb prosilca vpogledal v Poslovnik Občinskega sveta Občine Gorje (UGSO, št. 13/2017, s spremembo in dopolnitvijo, št. 22/2025, v nadaljevanju: poslovnik) in ugotovil, da ta ne vsebuje določbe, ki bi določala, da mora biti gradivo za sejo občinskega sveta lastnoročno podpisano. Iz prvega odstavka 19. člena poslovnika izhaja zgolj, da se članom sveta skupaj z vabilom pošlje gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red, pri čemer poslovnik ne predpisuje njegove obličnosti oziroma obveznosti fizičnega podpisa. Prav tako drugi odstavek 47. člena določa podpisovanje sprejetega zapisnika seje s strani predsedujočega in direktorja občinske uprave oziroma pooblaščenega javnega uslužbenca, ne vsebuje pa določbe o podpisovanju gradiva za sejo.
(17) Glede vsebine zapisnika (3. točke zahteve prosilca) IP ugotavlja, da drugi odstavek 46. člen določa, da zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Iz navedene določbe ne izhaja obveznost, da bi moral zapisnik pri vsakem glasovanju vsebovati poimenski prikaz, kako je glasoval vsak posamezni član občinskega sveta. Nasprotno pa 42. člen poslovnika posebej ureja poimensko glasovanje kot eno od oblik javnega glasovanja. V skladu z drugim odstavkom tega člena člani sveta poimensko glasujejo le, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. Tretji odstavek istega člena določa, da se le v primeru poimenskega glasovanja pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval oziroma da je bil odsoten, pri čemer je tak zaznamek sestavni del zapisnika seje. Iz tega izhaja, da poslovnik ne predvideva avtomatičnega poimenskega evidentiranja glasovanja pri vseh točkah dnevnega reda, temveč zgolj v primeru, ko je izvedeno poimensko glasovanje v skladu z 42. členom poslovnika.
(18) Prav tako prosilec ni navedel konkretnih okoliščin ali dokazov, ki bi z zadostno stopnjo verjetnosti izkazovali, da organ razpolaga z listino o vzpostavitvi spremembe dnevnega reda (5. točka zahteve prosilca) ali z listino o obravnavi nasprotnega predloga (6. točka zahteve prosilca). Organ je prepričljivo pojasnil, da z zahtevanima dokumentoma ne razpolaga. IP ob tem poudarja, da ZDIJZ organov ne zavezuje k ustvarjanju dokumentacije za nazaj ali k pridobivanju dokumentov od drugih subjektov, če z njimi sami ne razpolagajo. Predmet presoje po ZDIJZ je namreč izključno dostop do že obstoječih informacij javnega značaja.
(19) Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da glede zahtevane dokumentacije ni izpolnjen pogoj obstoja informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Organ je zato ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca v teh delih zavrnil.
Glede drugih pritožbenih navedb prosilca
(20) Glede pritožbene navedbe prosilca, da je organ odločal o njegovi lastnini, ne da bi ga vabil na sejo in bi mu obrazložil spremembo dnevnega reda, prav tako pa mu ni izročil naloga za razlastitev, naslovljenega na Upravno enoto Radovljica, IP podaja pojasnila, kot sledi v nadaljevanju.
(21) IP ugotavlja, da so predmet presoje IP samo podatki, ki jih je prosilec zahteval z zahtevo z dne 13. 4. 2026, ne pa tudi podatek, zahtevan v pritožbi z dne 4. 5. 2026 (nalog za razlastitev, naslovljen na Upravno enoto Radovljica). IP je v dosedanji praksi že večkrat zavzel stališče, da se prosilec glede podatkov, ki jih ni zahteval na prvi stopnji, v pritožbenem postopku ne more pritožiti. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da lahko prosilec kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti v okviru uvedenega upravnega postopka, razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevah ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prosilec lahko s pritožbo oziroma novo zahtevo do izdaje odločbe na prvi stopnji zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Pritožba prosilca je tako v tem delu neutemeljena.
(22) Nadalje IP pojasnjuje, da v postopku po ZDIJZ pravni interes oz. interes posameznika za dostop do informacije, ni relevanten. Organ na prvi stopnji in IP kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni interes prosilca, ko slednji navaja, da ni bil vabljen na sejo, na kateri se je odločalo o njegovi lastnini. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa (glede razlastitvenega postopka in vabljenja na sejo). V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.
(23) Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Neutemeljena je torej pritožbena navedba prosilca, da bi mu organ moral obrazložil spremembo dnevnega reda in s tem podati pojasnilo.
(24) Na podlagi vsega navedenega je IP v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(25) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa in 2. točke izreka te odločbe.
(26) Ta odločba in sklep sta v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
Postopek vodila :
Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke