prosilec - Občina Gorje

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilke za posredovanje prijave, ki jo je organ podal na Evropsko komisijo, v zvezi s sotesko Vintgar, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa prve stopnje pravilna, zato je pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-339/2023/5

Datum: 29. 11. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka), z dne 10. 11. 2023, zoper odločbo Občine Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje (v nad. organ), št. 090-9/2023-2 z dne 9. 11. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke zoper odločbo Občine Gorje, št. 090-9/2023-2 z dne 9. 11. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je na organ dne 19. 10. 2023 naslovila zahtevo za posredovanje:

- prijave, ki jo je organ podal na Evropsko komisijo, v zvezi s sotesko Vintgar;

- pooblastila odvetniku - če je prijavo napisal odvetnik;

- pooblastila Občinskega sveta za podajo prijave;

- celotne dokumentacije, od leta 2007 do 19. 10. 2023, v zvezi z dogovarjanjem s pristojnimi institucijami o upravljanju soteske Vintgar;

- zaprosila organa za sestanke na pristojnem ministrstvu, glede soteske Vintgar.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo, št. 090-9/2023-2 z dne 9. 11. 2023, s katero je zahtevi iz prve, druge in četrte alineje ugodil, zavrnil pa tretjo in peto alinejo. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da razpolaga z dokumenti iz prve, druge in četrte alineje zahteve prosilke, in sicer s:

- potrdilom o oddani vlogi – Complaint Form for breach of EU lay – obrazec je elektronski in ne omogoča izpisa, zato vloga ne obstaja;

- pooblastilom Odvetniški pisarni …. d.o.o.,

- korespondenco z ministrstvom glede tematike upravljanja soteske.

Za dokumente iz preostalih alinej zahteve prosilke je organ ugotovil, da z njimi ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 10. 11. 2023 vložila pritožbo, v kateri navaja, da se pritožba nanaša na navedbe organa, da je obrazec elektronski in ne omogoča izpisa. Prosilka se sprašuje, kako je možno, da organ ne ve, kakšno prijavo je podal na Evropsko komisijo. Po njenem mnenju mora imeti vsaka institucija take dokumente v arhivu, drugače ne ve, kaj je bilo prijavljeno. Če organ zahtevane prijave nima, jo ima odvetniška pisarna, ki jo je organ pooblastil oz. Evropska komisija, na katero je bila podana prijava.

IP je dne 15. 11. 2023 prejel dopis organa, št. 090-9/2023-4 z dne 15. 11. 2023, s katerim je IP, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilke v pristojno reševanje.

Na podlagi poziva IP, št. 090-339/2023/2 z dne 20. 11. 2023, je organ IP dne 21. 11. 2023, po elektronski pošti, posredoval dopis, št. 090-9/2023-6 z dne 20. 11. 2023, v katerem je pojasnil, da je Odvetniška pisarna …d.o.o., ki je bila pooblaščena za vložitev prijave, na zaprosilo za posredovanje fotokopije prijave, sporočila naslednje: ''Pri tem sicer spominjam, da same kopije prijave v materializirani obliki nimamo, in je kot take ne morete posredovati, saj je bila oddana elektronsko in sistem EK ni vrnil drugega, razen potrdila o oddaji (priponka mojega e-sporočila z dne 13. 4. 2023)''. Dodatno je organ navedel, da tudi če bi zahtevana prijava obstajala, bi bilo zahtevo za njeno posredovanje potrebno zavrniti iz razloga po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Postopek namreč vodi Evropska komisija in še teče, razkritje navedb in dokazil v vlogi pa bi lahko škodilo izvedbi postopka in poseglo v položaj drugih zasebnih subjektov, česar ni moč preprečiti niti z delnim prekritjem podatkov. O tem lahko odloča le Evropska komisija, ki postopek vodi.

V telefonskem pogovoru z dne 28. 11. 2023 je organ pojasnil, da, kot že večkrat povedano, z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Obstoj zahtevanega dokumenta je organ preveril tudi pri Odvetniški pisarni …. d.o.o., ki je pojasnila, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, saj sistem oddaje prijave preko spletne strani Evropske komisije ne omogoča izpisa same vsebine. Dodatno je organ pojasnil, da vsebina prijave niti ni vsebovana v samem potrdilu o oddaji prijave, ki je bilo prosilki že posredovano. Na vprašanje IP, kako organ ve, kaj je v resnici odvetniška družba prijavila na Evropsko komisijo oz. kako lahko organ preveri, ali je bila prijava podana v skladu z dogovorom, je organ poudaril, da razmerje med organom in odvetniško družbo temelji na zaupanju, zato organ ne dvomi v to, da je odvetniška družba na Evropsko komisijo podala prijavo, kot je bilo predhodno dogovorjeno. Organ je dodal, da je bilo z odvetniško družbo dogovorjeno, da na Evropsko komisijo sicer poda prijavo z vsebino, na katero se nanaša tudi poziv, ki je bil predhodno podan na pristojno ministrstvo. Organ lahko prosilko le napoti na Evropsko komisijo, saj tako on, kot tudi odvetniška družba, z zahtevanim dokumentom ne razpolagata.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je, vezano na zahtevo prosilke iz prve alineje, ki se nanaša na posredovanje prijave, ki jo je organ podal na Evropsko komisijo, v zvezi s sotesko Vintgar, navedel, da z zahtevano prijavo ne razpolaga.

IP uvodoma ugotavlja, da je organ v izreku izpodbijane odločbe ugodil zahtevi prosilke iz prve alineje, torej za pridobitev prijave, ki jo je organ podal na Evropsko komisijo, v zvezi s sotesko Vintgar, v sami obrazložitvi odločbe pa je zahtevo prosilke razčlenil na dva dela in ji omogočil dostop do potrdila o oddani vlogi na Evropsko komisijo, pri tem pa zgolj navedel, da je sam obrazec elektronski in ne omogoča izpisa, zato vloga kot taka ne obstaja. Glede na navedeno je torej obrazložitev izpodbijane odločbe v nasprotju z izrekom, kar predstavlja kršitev prvega odstavka 251. člena ZUP. Ne glede na navedeno pomanjkljivost pa, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe, ni razloga za odpravo izpodbijane odločbe, v delu, ki ga izpodbija prosilka.

IP ob reševanju pritožbe namreč ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s prijavo, ki jo je organ podal na Evropsko komisijo, v zvezi s sotesko Vintgar, vendar ga prosilki ne želi posredovati. V pritožbenem postopku je organ pojasnil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, prav tako je obstoj zahtevanega dokumenta preveril pri odvetniški družbi, ki je bila pooblaščena za vložitev predmetne prijave, pri čemer je odvetniška družba pojasnila, da je bila vloga oddana elektronsko in sistem ni vrnil drugega, razen potrdila o oddaji, ki je bilo prosilki že posredovano. IP je v okviru pritožbenega postopka preveril način oddaje pritožbe v zvezi s kršitvijo prava EU, na spletni strani Evropske komisije (https://ec.europa.eu/assets/sg/report-a-breach/complaints_sl/index.html), preko katere je svojo prijavo oddal tudi organ oz. njegov pooblaščenec, pri čemer je IP ugotovil, da gre v konkretnem primeru resnično za oddajo t.i. elektronskega obrazca.

Na podlagi navedenega IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom, ne razpolaga.

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilka. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Zato IP ugotavlja, da zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.

Glede pritožbenih navedb prosilke, da z zahtevanim dokumentom razpolaga npr. Evropska komisija, na katero je bila podana prijava, pa IP pojasnjuje, da je organ dolžan odločati le o zahtevah, ki se nanašajo na njega samega, na njegovo delo oz. na dokumente, s katerimi razpolaga organ sam. Organi v okviru določb ZDIJZ namreč niso dolžni od drugih organov, ki morebiti razpolagajo z zahtevano informacijo, pridobivati informacij, ki jih prosilec želi od njega, zato, da bi zadostili zahtevi prosilca. ZDIJZ namreč jasno določa, da je posamezni organ dolžan omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, ni pa dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov. Organ je tako dolžan presojati zahtevo prosilca le v okviru svojih pristojnosti oz. v okviru dokumentov, s katerimi razpolaga sam. Iz navedenega tako izhaja, da ZDIJZ organov ne zavezuje, da od drugih organov, npr. Evropske komisije, ki morebiti razpolagajo z zahtevano informacijo, to zahtevajo, zato da bi zadostili zahtevi prosilca. Lahko pa prosilka, npr. na Evropsko komisijo, sama vloži zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja.

Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilki ni mogoče posredovati zahtevanega dokumenta, saj organ z njim ne razpolaga v materializirani obliki, za potrebe prosilke pa ga tudi ni dolžan pridobiti od drugih organov (npr. Evropske komisije) kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilke zavrniti.

Na podlagi navedenega je IP odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka