prosilec - Občina Gorje

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ resnično ne razpolaga z zahtevanim zvočnim posnetkom seje občinskega sveta, zato je pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-338/2023/4

Datum: 24. 11. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka), z dne 10. 11. 2023, zoper sklep Občine Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje (v nad. organ), št. 090-8/2023-4 z dne 27. 10. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke zoper sklep Občine Gorje, št. 090-8/2023-4 z dne 27. 10. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je na organ dne 9. 10. 2023 naslovila zahtevo za posredovanje zvočnega posnetka konstitutivne seje Občinskega sveta Občine Gorje, z dne 12. 12. 2018.

Organ je o zahtevi prosilke odločil s sklepom, št. 090-8/2023-4 z dne 27. 10. 2023, s katerim je zahtevo zavrnil, ker z zahtevnim dokumentom, to je zvočnim posnetkom, ne razpolaga.

Zoper sklep organa je prosilka dne 10. 11. 2023 vložila pritožbo, v kateri navaja, da se je seja nedvomno snemala, saj je bila na seji prisotna tudi sama. Zahtevni zvočni posnetek tako pri organu mora obstajati. Dodatno je prosilka navedla, da 48. člen Poslovnika Občine Gorje določa, da se zvočni posnetek hrani v tekoči zbirki in se ob prenosu v stalno zbirko dokumentarnega gradiva izloči iz dosjeja seje sveta, na kateri je bil posnet. Prosilka prosi še za magnetogram konstitutivne seje Občinskega sveta Občine Gorje, z dne 12. 12. 2018.

IP je dne 15. 11. 2023 prejel dopis organa, št. 090-8/2023-7 z dne 15. 11. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilke v pristojno reševanje. Dodatno je organ pojasnil, da so se seje občinskega sveta zvočno snemale zgolj kot pomoč pri pripravi zapisnika. Ko je bil zapisnik na seji občinskega sveta sprejet, je bil namen zvočnega snemanja dosežen, zato se je posnetek izbrisal (mnenje IP št. 0712-2/2010/1121). Zahtevani zvočni posnetek tako ne obstaja, ker je bil namen posnetka dosežen dne 9. 1. 2019, ko je Občinski svet sprejel zapisnik 1. konstitutivne seje Občinskega sveta Občine Gorje, z dne 12. 12. 2018.

Na podlagi poziva IP, št. 090-338/2023/2 z dne 16. 11. 2023, je organ IP dne 20. 11. 2023, po elektronski pošti, posredoval dopis, št. 090-8/2023-9 z dne 17. 11. 2023, v katerem je pojasnil, da je Poslovnik Občinskega sveta Občine Gorje javno objavljen na spletni strani http://www.lex-localis.info/UradnoGlasiloObcin/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=19e849e8-ff59-411d-9d4d-4aff558b12f8. Prav tako je javno objavljen tudi Zapisnik 1. konstitutivne seje Občinskega sveta Občine Gorje, z dne 12. 12. 2018, in sicer na spletni strani https://www.gorje.si/objava/220456. Dopisu je organ priložil:

- Sklep 2. redne seje Občinskega sveta Občine Gorje, št. 9000-10/2018-5 z dne 9. 1. 2019, iz katerega je razvidno, da je občinski svet na 2. redni seji sprejel zapisnik 1. redne seje oz. konstitutivne seje, z dne 12. 12. 2018;

- Zapisnik komisije o pregledu dokumentarnega gradiva Občine Gorje namenjenega uničenju, št. 625-1/2019 z dne 6. 7. 2020, skupaj s prilogo (seznam uničenega dokumentarnega gradiva);

- Potrdilo o uničenju dokumentarnega gradiva, z dne 21. 7. 2020;

- Sklep o imenovanju komisije za uničenje in odbiranje dokumentarnega gradiva, št. 625-1/2019-10 z dne 6. 7. 2020.

Glede pritožbenih navedb prosilke je organ ponovno pojasnil, da so se seje občinskega sveta, mandatno obdobje 2018 – 2022, zvočno snemale zgolj kot pomoč pri pripravi zapisnika. Ko je bil zapisnik sprejet na seji občinskega sveta, je bil namen zvočnega snemanja dosežen, zato se je ta izbrisal/uničil. V pritožbi je prosilka  dodatno organ zaprosila še za magnetogram konstitutivne seje Občinskega sveta Občine Gorje z dne 12. 12. 2018, s katerim pa organ prav tako ne razpolaga.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP uvodoma ugotavlja, da je organ zahtevo prosilke, namesto z odločbo, zavrnil s sklepom. Pri tem IP opozarja na 2. odstavek 22. člena ZDIJZ, ki določa, da mora organ izdati pisno odločbo, če zahtevo za dostop v celoti zavrne. Ne glede na navedeno pa poimenovanje pravnega akta v konkretnem primeru vsebinsko ne vpliva na pravilnost odločitve, zato ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, temveč za pomanjkljivost, ki ni bistvena, saj prosilki z njo niso bile kršene ali odvzete nobene pravice.

Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil zahtevo prosilke za posredovanje zvočnega posnetka konstitutivne seje Občinskega sveta Občine Gorje, z dne 12. 12. 2018, ker z njim ne razpolaga.

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zvočnim posnetkom konstitutivne seje Občinskega sveta Občine Gorje, z dne 12. 12. 2018, vendar ga prosilki ne želi posredovati.

V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ nedvomno snemal omenjeno sejo z dne 12. 12. 2018, čemur ne oporeka niti organ sam. Ob tem organ zatrjuje, da se je seja občinskega sveta snemala le za namen priprave zapisnika (namen je bil dosežen dne 9. 1. 2019, ko je občinski svet na 2. redni seji sprejel zapisnik 1. redne seje oz. konstitutivne seje, z dne 12. 12. 2018), kasneje pa je bil zvočni posnetek uničen.

Dopisu št. 090-8/2023-9 z dne 17. 11. 2023 je organ priložil dokazila, ki utemeljujejo njegove navedbe, da z zahtevanim zvočnim posnetkom ne razpolaga, saj je bil ta uničen. Iz Zapisnika komisije o pregledu dokumentarnega gradiva Občine Gorje namenjenega uničenju, št. 625-1/2019 z dne 6. 7. 2020, namreč jasno izhaja, da je ob fizičnem uničenju dokumentarnega gradiva prišlo tudi do uničenja zvočnih posnetkov sej Občinskega sveta Občine Gorje, za obdobje 2012-2018, ki so bili shranjeni na lokalnem disku računalnika. Zvočni posnetki so bili uničeni na podlagi potrjenih zapisnikov, ki so jih sprejeli občinski sveti (dosežen namen zvočnega snemanja). Da so zvočni posnetki za obdobje 2012-2018 del uničenega gradiva, izhaja iz priloge k zapisniku, ki predstavlja seznam/popis gradiva za uničenje (str. 11/11).

Na podlagi navedenega IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zvočnim posnetkom, ki je predmet zahteve prosilke, ne razpolaga.

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom oz. zvočnim posnetkom, ki ga zahteva prosilka. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument oz. zvočni posnetek pri organu ne obstaja več, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Zato IP ugotavlja, da zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.

Na podlagi navedenega je IP odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Razširitev zahteve

Glede pritožbenih navedb prosilke, da želi prejeti tudi magnetogram konstitutivne seje Občinskega sveta Občine Gorje z dne 12. 12. 2018, pa IP ugotavlja, da gre za razširitev prvotne zahteve prosilke oz. za novo zahtevo po ZDIJZ, o kateri organ na prvi stopnji še ni odločal in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka.

IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna.

Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilka bi lahko s pritožbo zahtevek le zožila, ne more pa ga razširiti oz. vsebinsko spremeniti. Je pa organ dolžan razširjeno zahtevo prosilke iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka