prosilec - Občina Domžale
+ -Povzetek:
Odločba:
Številka: 090-30/2026/2
Datum: 27. 3. 2026
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……..(v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 1. 2026, zoper odločbo Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale (v nadaljevanju organ), št. 090-25/2025 z dne 23. 12. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca z dne 13. 1. 2026 zoper odločbo Občine Domžale št. 090-25/2025 z dne 23. 12. 2025 se zavrne.
2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je dne 27. 11. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval: 1. celotno razpisno dokumentacijo v zvezi z razpisom za imenovanjem mladega župana oziroma mlade županje v letu 2025. Zahteval je tudi dostop do 2. relevantne dokumentacije, ki izkazuje evalvacijski postopek, v katerem je bil mlad župan oziroma mlada županja izbrana, ravno tako tudi 3. merila za izbor, po katerem je bil mlad župan oziroma mlada županja izbrana, in 4. točkovalne obrazce za vse prispele vloge. Prav tako je zahteval 5. navedbo vseh fizičnih oseb, ki so se odzvale na javni razpis in posredovanje 6. vseh prispelih prijav na zadevni javni razpis.
(2) Dne 23. 12. 2025 je organ izdal odločbo št. 090-25/2025, iz katere izhaja, da je zahtevi prosilca v zvezi s povabilom »Postani mlada županja, postani mladi župan« s prvo točko izreka delno ugodil, in sicer v delu, kjer prosilec zahteva razpisno dokumentacijo v zvezi z navedenim povabilom. Povabilo »Postani mlada županja, postani mladi župan« je objavljeno na spletni strani Občine Domžale, objave oziroma na povezavi: https://www.domzale.si/objava/1165883. Z drugo točko izreka je v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumentacije, ki izkazuje evalvacijski postopek, merila za izbor, točkovalne obrazce in seznam vseh fizičnih oseb, ki so se odzvale na javno povabilo, zavrnil, saj upravni organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. S tretjo točko odločbe je zahtevo v delu, ki se nanaša na posredovanje vseh prispelih prijav na javno povabilo, zavrnil, saj se ta del zahteve nanaša na osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Iz vsebine izpodbijane odločbe izhaja, da je organ v zvezi s prvo točko izreka obrazložil, da je preveril, ali razpolaga z informacijami javnega značaja, ki jih zahteva prosilec in ugotovil, da je razpisna dokumentacija oziroma Povabilo »Postani mlada županja, postani mladi župan«, objavljeno na spletni strani organa, na povezavi: https://www.domzale.si/objava/1165883. Glede druge točke izreka je organ navedel, da z dokumenti, ki jih prosilec zahteva pod točkami 2., 3., 4. in 5., ne razpolaga, hkrati pa tudi ni dolžan ustvariti novega dokumenta (npr. seznama vseh fizičnih oseb, ki so se odzvale na javni razpis). Glede tretje točke izreka je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da s točko 6. prosilec zahteva posredovanje vseh prispelih prijav na zadevni javni razpis. V skladu z javnim povabilom »Postani mlada županja, postani mladi župan«, so zainteresirani mladi morali poslati svoj življenjepis z naborom idej o svojih aktivnostih. Prijave na razpis torej predstavljajo življenjepise zainteresiranih prijaviteljev. Življenjepisi vsebujejo informacije o posameznikovih zasebnih in družinskih življenjih, podatke o rojstvih in prebivanju, izobrazbi, delovnih izkušnjah, delu, ki ga opravljajo, itd., ki v skladu z zgoraj navedenim predstavljajo osebne podatke posameznikov, za razkritje katerih organ ni našel pravne podlage, zato je zahtevo tudi v tem delu zavrnil.
(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 13. 1. 2026 vložil pritožbo in jo izpodbija v zavrnilnem delu, ker meni, da je organ napačno uporabil materialno pravo, nepopolno ugotovil dejansko stanje ter odločbe ni ustrezno obrazložil. Poleg tega pri odločanju ni upošteval načela delnega dostopa do informacij javnega značaja in ni opravil presoje prevlade javnega interesa nad varstvom osebnih podatkov, kot to zahteva ZDIJZ. Prosilec navaja, da z izbiro mladega župana oziroma mlade županje izbrana oseba ne pridobi zgolj simbolnega naziva, temveč tudi poseben, javno prepoznaven položaj, ki vključuje sodelovanje z organi občine, udeleževanje dogodkov in dejavnosti v imenu mladih ter javno zastopanje njihovih interesov. Izbrana oseba s tem nastopa v javnem prostoru in v okviru delovanja občine pridobi vlogo, ki je tesno povezana z izvrševanjem nalog lokalne skupnosti in s tem z uresničevanjem javnega interesa. Postopek izbire mladega župana oziroma mlade županje zato po svoji naravi presega okvir zasebnega ali internega postopka in ima izrazito javnopravno razsežnost. Gre za postopek, ki je financiran in izveden v okviru delovanja javnega organa ter ima neposredne učinke v javnem prostoru, zaradi česar mora biti podvržen povečanim zahtevam po preglednosti in možnosti javnega nadzora. Pravica javnosti do seznanitve z načinom izvedbe takšnega postopka je ključna za zagotavljanje enakopravne obravnave vseh prijavljenih kandidatov ter za preprečevanje arbitrarnosti pri sprejemanju odločitev. Zaradi navedenega prosilec meni, da je treba javno povabilo in z njim povezani postopek izbire obravnavati kot postopek, pri katerem je transparentnost bistveni element zakonitega in odgovornega delovanja občine, kar mora biti ustrezno upoštevano tudi pri presoji dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja. Delovanje javnih organov mora biti odprto, pregledno in podvrženo nadzoru javnosti. Namen ZDIJZ je omogočiti posameznikom vpogled v način delovanja organov javnega sektorja ter s tem krepiti odgovornost oblasti, preprečevati arbitrarnost pri odločanju in zagotavljati zaupanje javnosti v institucije. V izpodbijani odločbi organ zavrača dostop do dokumentacije, ki naj bi izkazovala evalvacijski postopek, merila za izbor in točkovalne obrazce, z utemeljitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. lz dejstva, da je bil v postopku javnega povabila izbran konkreten kandidat oziroma kandidatka, nujno izhaja, da je bila odločitev sprejeta na določen način in v določenem postopkovnem okviru. Tudi v primeru, ko postopek ni bil formaliziran v obliki klasičnega razpisnega postopka, mora obstajati vsaj minimalna dokumentarna sled odločanja, ki omogoča rekonstrukcijo poteka postopka in presojo, ali je bila odločitev sprejeta zakonito, pregledno in brez arbitrarnosti. Odločanje javnega organa, ki nima nobene dokumentarne podlage, ni združljivo z načeli preglednega in odgovornega delovanja javne uprave, na katerih temelji tudi ZDIJZ. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali je bila odločitev sprejeta individualno ali kolegijsko, na kakšni vsebinski podlagi je bila sprejeta ter ali je bil v zvezi s tem postopkom ustvarjen kakršenkoli dokument, bodisi v obliki zapisnika, zaznamka, elektronske komunikacije ali druge listine. Poleg tega organ v odločbi ne pojasni, ali je preveril obstoj morebitnih dokumentov v elektronski obliki ali v okviru interne komunikacije, kar je v sodobnem upravnem delovanju običajno. Prosilec menim, da je izpodbijana odločba nezakonita tudi zato, ker organ v postopku ni presojal možnosti delnega dostopa. V konkretnem primeru bi organ moral presoditi, ali je mogoče razkriti vsaj splošen opis evalvacijskega postopka, uporabljena merila za izbor ali način sprejemanja odločitve, brez razkritja identitete posameznikov ali drugih osebnih podatkov. Prav tako bi bilo mogoče omogočiti dostop do dokumentov v anonimizirani obliki ali posredovati informacije v takšnem obsegu, da bi bil omogočen vpogled v zakonitost in preglednost postopka, ne da bi pri tem prišlo do nedopustnega posega v zasebnost posameznikov. V obravnavanem primeru gre za prostovoljno prijavo posameznikov na javno povabilo, ki ga je objavil organ lokalne samouprave in katerega namen je izbira osebe za opravljanje javno prepoznavne vloge v okviru delovanja občine. Prijavitelji so se s prijavo zavestno vključili v postopek, ki ima javne učinke in katerega rezultat je javno znana izbira. Njihovo upravičeno pričakovanje zasebnosti je zato nujno ožje kot v primerih, ko posamezniki sodelujejo v povsem zasebnih ali internih postopkih brez javnih posledic. Prosilec meni, da bi organ moral preveriti tudi prevladujoč javni interes, ki prevlada nad varstvom osebnih podatkov prijavljenih kandidatov.
(4) Po prejemu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 26. 1. 2026, z dopisom št. 090-25/2025 z dne 23. 1. 2026, odstopil IP v reševanje. Ob tem je navedel, da je objavil javno povabilo »Postani mlada županja, mladi župan«, s katerim je zainteresirane mlade med 18. in 26. letom starosti povabil k sodelovanju, z namenom približati politiko mladim in jim z realizacijo konkretnih projektov pokazati, da je to dobro orodje za oblikovanje vsebin in aktivnosti v občini Domžale. Glede na navedeno gre za neformalni postopek, ki ga zakonodaja ne predvideva. Mlada županja in župan tako nista zaposlena na občini, nimata pristojnosti odločanja in vplivanja na odločanje. Namen projekta je približanje politike mladim v občini. Gre za edinstven projekt, ki ga je ustvarila Občina Domžale. Zainteresirani mladi so se prijavili na povabilo s svojim življenjepisom, v katerem so predstavili svoje ideje in aktivnosti za prihodnost občine. Merila in kriteriji za izbor za ta neformalni postopek niso zahtevani, županja Občine Domžale je opravila izbiro na podlagi življenjepisov. Dokumentacijo, ki se nanaša na omenjeni postopek javnega povabila, tako sestavljajo javno povabilo, ki je bilo objavljeno na spletni strani, življenjepisi prijaviteljev z naborom idej in aktivnosti ter obvestilo o izboru/neizboru z zahvalo županje za sodelovanje. Glede dokumentacije, ki izkazuje evalvacijski postopek, v katerem je bil mlad župan oz. mlada županja izbrana, merila za izbor, točkovalne obrazce za vse prispele vloge, je organ zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Gre za neformalni postopek, za katerega merila in točkovalni obrazci niso bili predvideni, niti jih zakonodaja ne zahteva. Glede navedbe fizičnih oseb, ki so se odzvale na javni razpis je organ ponovno pojasnil, da s seznamom prijaviteljev ne razpolaga.
(5) V pritožbenem postopku je IP pozval organ na dostavo dokumentov in podajo pojasnil. V odgovoru z dne 5. 2. 2026 je organ navedel, da je celotno dokumentacijo, s katero razpolaga in se nanaša na predmetno zadevo, poslali ob odstopu pritožbe. S katerimi zahtevanimi dokumenti organ razpolaga je preveril z vpogledom v dokumentarni sistem ODOS (prilaga zaslonsko sliko poizvedbe) ter preverbo pri javni uslužbenki, ki je bila pristojna za to področje. Uradnih zaznamkov za telefonske preverbe med sodelavci organ ne vodi. Ob tem ponovno pojasnjuje, da je objavil javno povabilo »Postani mlada županja, mladi župan«, s katerim je zainteresirane mlade med 18. in 26. letom starosti povabil k sodelovanju z namenom približati politiko mladim in jim z realizacijo konkretnih projektov pokazati, da je to dobro orodje za oblikovanje vsebin in aktivnosti v občini Domžale. Mlada županja in mladi župan sta nekakšna vez med mladimi in Občino Domžale. Gre za neformalni postopek izbire in edinstveni projekt, ki ga je ustvarila Občina Domžale in ga zakonodaja ne predvideva. Hkrati organ ne razpolaga z aktom ali predpisom, ki bi urejal postopek izbora mladega župana in županje. Mlada županja in župan tako nista zaposlena na občini, nimata pristojnosti odločanja in vplivanja na odločanje. Za mlado županjo in mladega župana je v primeru izvajanja določenih nalog sicer predvideno plačilo preko študentskega servisa, vendar zaenkrat še nista prejela nikakršnega plačila. Ob tem organ prilaga zaslonsko sliko poizvedbe v dokumentarnem sistemu ODOS.
Pritožba ni utemeljena.
(6) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa ter vprašanje načina seznanitve, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
(8) V obravnavanem primeru med organom in prosilcem ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, sporno pa ostaja vprašanje, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga v delu, ki se nanaša na dokumentacijo izbirnega postopka, in v drugem delu, ki se nanaša na dostop do prijav kandidatov, ali gre za informacije, ki so lahko prosto dostopne, saj je organ v izpodbijani odločbi dostop v celoti zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov.
Glede obstoja zahtevanih dokumentov
(9) Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
- organ mora z njo razpolagati in
- nahajati se mora v materializirani obliki.
(10) Kot izhaja iz zgoraj navedene določbe, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, odgovorov, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.
(11) Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero prosilec zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev, analizo ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ tako prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovorov na vprašanja oziroma zahtevati pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente in mu pripravijo odgovor, da bi ugodili zahtevi prosilca.
(12) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.
(13) Iz zahteve prosilca izhaja, da je v zvezi z razpisom za imenovanje mladega župana oziroma mlade županje v letu 2025 v Občini Domžale, zahteval dostop do (1.) razpisne dokumentacije, (2) dokumentacije, ki izkazuje evalvacijski postopek, v katerem je bil mlad župan oziroma mlada županja izbrana, (3.) merila za izbor, po katerem je bil mlad župan oziroma mlada županja izbrana, (4.) točkovalne obrazce za vse prispele vloge in (5.) navedbo vseh fizičnih oseb, ki so se odzvale na javni razpis. Organ je prosilca napotil na spletno stran, kjer je bilo objavljeno besedilo razpisa, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec dvomi v tako ugotovljeno dejansko stanje in meni, da bi dokumenti v zvezi z izbirnim postopkom morali obstajati. Iz izpodbijane odločbe in posredovanih pojasnil v pritožbenem postopku izhaja, kakšen ugotovitveni postopek je organ izvedel, da bi ugotovil obstoj zahtevanih dokumentov. Organ je objavil javno povabilo »Postani mlada županja, mladi župan«, s katerim je zainteresirane mlade med 18. in 26. letom starosti povabil k sodelovanju z namenom približati politiko mladim in jim z realizacijo konkretnih projektov pokazati, da je to dobro orodje za oblikovanje vsebin in aktivnosti v občini Domžale. Glede na navedeno gre za neformalni postopek, ki ga zakonodaja ne predvideva. Namen projekta je približanje politike mladim v občini. Gre za edinstven projekt, ki ga je ustvarila Občina Domžale. Zainteresirani mladi so se prijavili na povabilo s svojim življenjepisom, v katerem so predstavili svoje ideje in aktivnosti za prihodnost občine. Podrobna merila in kriteriji razen starostnega pogoja, za izbor za ta neformalni postopek v razpisni dokumentaciji niso zahtevani, niti merila in kriteriji ne izhajajo iz drugih aktov Občine Domžale. Glede načina izbora je organ pojasnil, da je županja Občine Domžale opravila izbiro na podlagi življenjepisov. V zvezi s tem izborom tako ne obstajajo točkovalni obrazci ipd. Gre za neformalni postopek, za katerega merila in točkovalni obrazci niso bili predvideni, niti jih zakonodaja ne zahteva. V zvezi z obstojem dokumentov je organ pojasnil, da je obstoj dokumentov preveril pri javni uslužbenki, ki je za to področje pristojna. Obstoj dokumentov v zvezi z razpisom pa izhaja iz dokumentarnega sistema ODOS, o čemer se je prepričal tudi IP z vpogledom v posredovani izpis, od koder izhaja, da je v zadevi »Povabilo za mladega župana in mlado županjo« zavedenih 18 dokumentov, ki obsega besedilo javnega povabila (2), 8 prijav in 8 odgovorov županje z obvestilom o izboru/neizboru z zahvalo županje za sodelovanje. Drugih dokumentov v zadevi ni evidentiranih.
(14) IP je glede na dostavljena dokazila in navedbe organa zaključil, da organ z (2.) dokumentacijo, ki izkazuje evalvacijski postopek, v katerem je bil mlad župan oziroma mlada županja izbrana, (3.) merila za izbor, po katerem je bil mlad župan oziroma mlada županja izbrana, (4.) točkovalne obrazce za vse prispele vloge in (5.) navedbo vseh fizičnih oseb, ki so se odzvale na javni razpis ne razpolaga. Organ je pojasnil, da gre za edinstven izbor in o tem se je prepričal tudi IP, saj nacionalna zakonodaja s področja upravne ureditve in lokalne samouprave instituta »mladega župana« ne pozna in ga tudi ne ureja. S predpisi na nivoju Občine Domžale pa postopek tudi ni podrobneje urejen. Organ navaja, da gre za neformalen postopek in to izhaja tudi iz dokumentov zadeve, saj dokumentacija v zvezi z izborom ne obstaja in tudi ni predvidena. Po navedbah organa županja po lastnem prepričanju izbere najprimernejšo mlado županjo in mladega župana. Da je izbrala županja mladega župana in mlado županjo sama, pa izhaja tudi iz obvestila o izboru, iz katerega izhaja, da je izbiro opravila sama. V zvezi z delom zahteve, ki se nanaša na (5.) navedbo vseh fizičnih oseb, ki so se odzvale na javni razpis, IP ugotavlja, da iz dokumentov zadeve res ne izhaja poseben seznam prijavljenih oseb. Bi pa seznam izhajal iz poimenovanja posameznih dokumentov, ki se nahajajo v pogledu zaslona iz aplikacije ODOS za zadevo »Povabilo za mladega župana in mlado županjo« (Ime dokumenta: Prijava, pod subjekt pa je razvidno ime pošiljatelja). Kljub temu, kot bo navedeno v nadaljevanju, tudi imena vseh prijavljenih, niso informacija, ki bi bila prosto dostopna informacija javnega značaja.
(15) IP tako zaključuje, da je bilo v pritožbenem postopku ugotovljeno, da organ ne razpolaga z (2) dokumentacijo, ki izkazuje evalvacijski postopek, v katerem je bil mlad župan oziroma mlada županja izbrana, (3.) merili za izbor, po katerem je bil mlad župan oziroma mlada županja izbrana, (4.) točkovalnimi obrazci za vse prispele vloge in (5.) navedbo vseh fizičnih oseb, ki so se odzvale na javni razpis. IP prav tako odgovarja, da zgolj nestrinjanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).
Glede izjeme varstva osebnih podatkov
(16) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).
(17) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (na primer odločba IP št. 090-118/2011/4 z dne 22. 7. 2011 in smiselno sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t.i. institut delnega dostopa).
(18) Kot je bilo ugotovljeno zgoraj, institut »Mlade županje in mladega župana« v sistemu javnih uslužbencev in funkcionarjev lokalne samouprave, ki je urejen na nacionalni ravni, ne obstaja. Njunega statusa ne urejajo niti predpisi Občine Domžale, iz katerih bi bilo razvidno, kakšne so njune pristojnosti, obveznosti oziroma pravice. Organ ob tem pojasnjuje, da mlada županja in župan nista zaposlena na občini, nimata pristojnosti odločanja in vplivanja na odločanje. Prav tako ni določeno, da bi zaradi funkcije kot take prejemala določeno nadomestilo. Organ je pojasnil, da je v primeru izvajanja določenih nalog sicer predvideno plačilo preko študentskega servisa, vendar zaenkrat še nista prejela nikakršnega plačila. IP ugotavlja, da za izbor mlade županje in mladega župana, kot je bilo ugotovljeno zgoraj, razen starostnega pogoja, ni predvidenih konkretnih meril in pogojev, izbor pa je opravljen po diskrecijski pravici županje Občine Domžal. Ker niso predpisani kriteriji za imenovanje, tako ni podlage, da bi pri izbranih dveh kandidatih razkrili prijavno dokumentacijo, iz katere bi izhajalo izpolnjevanje teh pogojev. V zvezi z izbranima mlado županjo in mladim županom, IP ugotavlja, da je organ ravnal transparentno in na svoji spletni strani sam objavil pretežni del življenjepisa in vizije dveh izbranih kandidatov. Za preostali del njunih vlog pa ne obstaja pravna podlaga za razkritje tudi ne v samem dejstvu, da sta bila izbrana. Naziv mlade županje in mladega župana ne prinaša nobenih odločevalskih in druge vrste pristojnosti, razen do določene mere reprezentativnih, kar pa ne pomeni, da ima javnost pravico biti seznanjena s celotno njuno prijavo. Prav tako ne more biti podlaga za razkritje, da gre za porabo javnih sredstev, saj za svoj »naziv« nista plačana. Okoliščina, da bosta morda plačana preko študentskega servisa v bodoče, lahko vpliva na razkritje dokumentacije v zvezi s samim plačilom, ne pa na dokumentacijo iz izbirnega postopka. Pritožbena navedba prosilca, da je šlo pri izvedbi izbirnega postopka za porabo javnih sredstev, bi lahko vplivalo na morebitno dokumentacijo, ki bi nastala v izbirnem postopku s strani organov Občine Domžale, a glede tega je bilo ugotovljeno, da ne obstaja. Razlaga, da sodi v porabo javnih sredstev dokumentacija prijav posameznikov, pa bi pomenila preširoko razlago. V zvezi z navedbo ostalih neizbranih prijavljenih kandidatov in njihovih prijav IP po analogiji z izbirnim postopkom za javne uslužbence, kjer neizbrani kandidati in njihova prijavna dokumentacija niso razkriti, še toliko bolj za prijavljene kandidate za »naziv« mlade županje in mladega župana, ki nima nobenih pristojnosti, zaključuje, da ti niso javni.
Glede delnega dostopa
(19) IP je v nadaljevanju preverjal, ali je možen t.i. delni dostop do zahtevanih podatkov. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona (izjeme – op. IP) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oz. mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Nadalje je ta določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; v nad.: Uredba), iz katere sledi, da je delni dostop mogoč, če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Ne glede na to se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Obe navedeni določbi opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Vendar pa implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih težav ločevanja prosto dostopnih od zavarovanih podatkov, temveč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bilo dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (primer Olli Mattila proti Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta tehnični in vsebinski vidik.
(20) IP je v konkretnem primeru ugotovil, da bi npr. prekritje zgolj imen in priimkov prijavljenih kandidatov ogrozilo zaupnost varovanih informacij, saj bi bil posamezen kandidat določen ali vsaj določljiv tudi na podlagi drugih informacij v zahtevanih dokumentih, zato v konkretnem primeru delni dostop na takšen način ni mogoč. Če pa bi pri izvedbi delnega dostopa prekrili vse podatke na način, da bi preprečili ogrozitev zaupnosti varovanih informacij, bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubil svojo vrednost, zato dostop ne bi bil več smiseln. Če bi z uporabo instituta delnega dostopa prekrili vse varovane osebne podatke, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, ter tudi vse podatke, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane osebne podatke, bi prosilec razpolagal zgolj z naslovom dokumenta, kar prosilcu ne bi prineslo nobenih smiselnih informacij in nobene dodane vrednosti, zaradi katere je vložil zahtevo za pridobitev obravnavanih dokumentov.
(21) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da gre v konkretnem primeru za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, brez konteksta ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za javnost. IP je po opravljenem tehtanju vseh argumentov glede anonimizacije zaključil, da izvedba delnega dostopa v konkretnem primeru ni možna oz. smiselna.
O prevladujočem interesu javnosti za razkritje (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ)
(21) Ker se prosilec v pritožbi sklicuje na prevladujoč interes javnosti, je IP presojal še, ali je za razkritje zahtevane informacije v konkretnem primeru podan prevladujoč javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.
(22) Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.
(23) Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje, da v zadevi obstaja močan javni interes za razkritje informacij, po oceni IP ni dovolj tehten argument, ki bi omogočil razkritje sicer varovanih osebnih podatkov. Torej zgolj konkretni razlogi (npr. navedba konkretnih (ne zgolj domnevnih) nepravilnosti), za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena izjema varstva osebnih podatkov. V konkretnem primeru prosilec prevladujoč interes javnosti vidi v transparentnosti postopka odločanja pri izbiri mlade županje in mladega župana. Vendar razkrijte imen vseh kandidatov in njihovih prijav k transparentnosti odločitve ne bi pripomoglo. Županja je odločitev sprejela samostojno in po lastni diskreciji, brez posebnih točkovanj in meril, način odločitve, njeno lastno intimno presojo pa z razkritjem osebnih podatkov posameznikov ne bi mogli dognati. Pri tem, da prevladujoč interes javnosti ni podan pripomore tudi okoliščina, da je organ že sam ravnal transparentno in je razkril, kdo sta izbrana mlada županja in mladi župan. Prav tako pa je na svojih spletnih straneh objavil povzetek njune vloge in življenjepisa. Za razkritje njunih vlog v preostalem delu in življenjepisov ter vlog ostalih prijavljenih pa prevladujoč interes javnosti ni podan.
(24) IP poudarja, da prevladujoč interes javnosti ni natančen in ozek kot npr. interes za ne razkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah, o temah, ki se nanašajo na širšo populacijo ljudi. Po stališču Upravnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. IU 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011, je treba drugi odstavek 6. člena ZDIJZ uporabiti le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. Zato sklicevanje prosilca na potrebo po transparentnem delovanju organa, ne more prevesiti odločitve v prid javnega interesa za razkritje zahtevanih informacij. Upravno sodišče RS je sicer že večkrat odločilo, da je javni interes glede razkritja močnejši le, če bi bile ogrožene take vrednote, kot so na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi ali če bi grozila neposredna škoda za premoženje večje vrednosti (npr. sodbe št. I U 1257/2011, št. I U 1488/2011, št. I U 1992/2010 in št. I U 54/2017), tovrstne okoliščine pa v obravnavani zadevi niso podane. Upoštevaje vse navedeno IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih osebnih podatkov, zaradi katerih je treba zavrniti dostop v obravnavani zadevi.
(25) IP tako zaključuje, da v obravnavanem primeru interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ za razkritje zahtevanih varovanih osebnih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razlogov, zaradi katerih je informacija zavarovana kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
(26) Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP treba zavrniti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(27) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).
(28) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica informacijske pooblaščenke