prosilec - Občina Domžale

Številka: 090-110/2026/9

Datum: 2. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 3. 2026, zoper odločbo Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale (v nadaljevanju organ), št. 090-19/2025 z dne 5. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 3. 3. 2026, zoper odločbo Občine Domžale, št. 090-19/2025 z dne 5. 2. 2026, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi v 1. točki izreka ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

-       Račun …….., št. 299-2025, z dne 31. 3. 2025 (1 stran),

-       »4. ZAČASNA SITUACIJA, št. rač. 2025-299«, z dne 31. 3. 2025, tako da mu posreduje:

o    naslovno stran začasne situacije (1 stran),

o    9. stran priloge začasne situacije, in sicer le vsebino pod četrto vrstico, ki se nanaša na predmetni prometni znak, preostali del strani pa prekrije,

o    zadnjo stran začasne situacije z naslovom »situacija – marec 2025« (1 stran),

-       Izpis iz Aplikacije za vzdrževanje cest (VGRC) tako, da mu posreduje le vsebino pod tretjo vrstico izpisa, ki se nanaša na predmetni prometni znak, pri tem pa je dolžan prekriti ime in priimek delavca, preostali del izpisa pa prekrije.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne, 9. 1. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval dokumente, ki so bili zahtevani že v vlogi z dne 25. 9. 2025, in so bili dejanska podlaga za sprejem odločitve in izvedbo postavitve prometne signalizacije ter vzpostavitev režima parkiranja na parc. št. 22/54, k.o. Domžale, in sicer:

1. posredovanje celotne dokumentacije, ki se nanaša na predmetno prometno ureditev (listine, iz katerih bi bilo razvidno, kdo je podal pobudo oziroma zahtevo za postavitev znaka, kateri organ je odločal, na podlagi katerega konkretnega akta je bila odločitev sprejeta, ter na podlagi katerih strokovnih podlag in postopkov je bila postavitev izvedena);
2. podatek oziroma izpis iz evidence oziroma registra prometne signalizacije za konkretni znak na tej lokaciji (datum postavitve, identifikacija znaka, številka in datum akta ter organ, ki je akt izdal).
3. vso dokumentacijo, iz katere izhaja pravni naslov izključne uporabe (npr. pogodba, sklep, odločba, soglasje ali druga listina), saj gre za nepremičnino v lasti občine.

(2) O zahtevi prosilca z dne 9. 1. 2026 je organ odločil z odločbo, št. 090-19/2025 z dne 5. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi neobstoja dokumentov v 1. točki izreka odločbe zavrnil zahtevo prosilca za dostop do dokumentov, ki se nanašajo na sprejem odločitve in izvedbo postavitve prometnega signalizacije ter vzpostavitve režima parkiranja na parc. št. 22/54, k.o. Domžale ter pojasnil, da je na podlagi vloge, ki jo je prejel 29. 9. 2025, že dne 7. 10. 2025 posredoval prosilcu kopijo sklepa o postavitvi prometne signalizacije, št. 3712-0001/2025-3 z dne 1. 4. 2025, ki se nanaša na postavitev takratne prometne signalizacije na nepremičnini s parc. št. 22/54, k.o. Domžale. Organ je nadalje navedel, da z drugimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, ne razpolaga.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 3. 3. 2026 vložil pritožbo, v kateri je povzel celotno dogajanje od vložitve prve zahteve z dne 25. 9. 2025 dalje. Prosilec navaja, da je organ kljub njegovi ponovni zahtevi z dne 9. 1. 2026 za posredovanje celotne dokumentacije, ki se nanaša na predmetno prometno ureditev, zahtevo z Odločbo št. 090-19/2025 z dne 5. 2. 2026 zavrnil z navedbo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Meni, da je takšna odločitev nepravilna in temelji na napačni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Postavitev prometnega znaka na javni prometni površini ter določitev posebnega režima parkiranja za vnaprej določene uporabnike nujno predpostavljata obstoj konkretne pobude ali zahteve, odločanje pristojnega organa, izdajo ustreznega akta ter evidentiranje postavljene signalizacije v ustreznem registru. Navaja, da je razpolaganje s stvarnim premoženjem občine strogo urejeno z ZSPDSLS-1 in Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Vsaka izključna uporaba javne površine s strani zasebnega subjekta mora temeljiti na ustreznem pravnem naslovu, kot je pogodba, sklep, odločba ali drug akt o razpolaganju, in takšna dokumentacija mora nedvomno obstajati. Meni, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj ne vsebuje navedb o tem, kako je organ ugotavljal obstoj dokumentov, kje in kdaj je dokumentacijo iskal ter ali se ta morda nahaja pri drugem organu ali izvajalcu javne službe niti ni predložil zapisnikov pregleda evidenc. IP predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter organu naloži, da v ponovljenem postopku opravi celovito in preverljivo ugotavljanje obstoja zahtevane dokumentacije ter o tem izda zakonito in ustrezno obrazloženo odločbo. Navaja, da če je to potrebno za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, naj IP opravi ogled oziroma dopolni dokazni postopek.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede informacije javnega značaja

(6) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi moral razpolagati z določenimi informacijami. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

(9) IP je za razjasnitve dejanskega stanja odločil, da bo pri organu izvedel ogled in camera, zaradi lažje izvedbe slednjega je IP organ z vabilom na ogled, št. 090-110/2026/2 z dne 3. 4. 2026 pozval na opredelitev do pritožbenih navedb prosilca, ki so nakazovale na morebiten obstoj dokumentov pri organu. Organ je v odgovoru, št. 0327-6/2026 z dne 10. 4. 2026 IP pojasnil, da:

-       ne razpolaga z dokumentacijo za postavitev prometnega znaka »Dovoljeno za zaposlene in obiskovalce …………………..«, omenjeni prometni znak je bil postavljen začasno (mesec marec 2025) in bil v mesecu aprilu 2025 nadomeščen z novo prometno signalizacijo, kot izhaja iz sklepa št. 3712-1/2025-3 z dne 1. 4. 2025.

-       prometne signalizacije ne evidentira v posebnem registru, niti ni dolžna voditi takšnega registra.

-       v skladu z določili ZSPDSLS-1 ni podpisal pogodbe, niti izdal sklepa, odločbe ali drugega akta o razpolaganju.

(10) Dne 20. 4. 2026 je IP z namenom ugotovitve resničnega dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera z namenom preveriti morebiten obstoj dokumentov, ki se nanašajo na postavitev prometnega znaka, na parc. št. 22/54, k.o. Domžale, ki je bil po navedbah prosilca postavljen marca 2025 in označuje parkirišče, namenjeno izključni uporabi ……………….. Iz zapisnika IP, št. 090-110/2026/5 z dne 20. 4. 2026 (v nadaljevanju zapisnik) izhaja, da je organ na ogledu podal naslednja relevantna pojasnila:

-       Da znaka ni več, je bil postavljen, in bil je odstranjen po tem, ko se je ugotovilo, da je parcela z oznako javno dobro in je v upravljanju Občine Domžale. Znak je bil postavljen približno 3 dni. Znak je postavila Občina Domžale oziroma izvajalec vzdrževanja javnih površin ……. s katerim ima občina sklenjen okvirni sporazum za vzdrževanje javnih prometnih površin.

-       Organ je glede postopka postavitve in odstranitve prometne signalizacije na parceli, katere lastnik je organ, pojasnil, da če je vpisano le lastništvo občine, lahko občina razpolaga drugače, kot če je javno dobro. Lahko upravlja na drug način, kot če je samo zaznamba javnega dobra. Če občina lahko razpolaga (da ni zaznambe JD), lahko tudi tako parcelo odda v najem. Organ je želel oddati to parcelo v najem in kasneje ugotovil, da je javno dobro, ter da pogodba o najemu ne sme biti sklenjena. Postopek za postavitev javnega dobra: mora biti izdan sklep. Če ni javno dobro, ni treba izdati sklepa o postavitvi prometnega znaka.

-       Glede vprašanja, kdo v občinski upravi odloča o postavitvi takega prometnega znaka, je pojasnil, da je ……………. pri županji izrazil potrebo po parkiriščih. Potem se je v PISO preverilo, ali se znak lahko postavi. Ker se je pogledala le prva faza in je bilo ugotovljeno, da je Občina Domžale lastnik, ni se pa preverjalo v ZK, ali je zaznamba javnega dobra, se je oddalo naročilo oddelku za urejanje prostora Občine Domžale, da se pripravi najemna pogodba za parkirišče. Občina je dala ustni nalog, da se izdela in postavi prometni znak zunanjemu izvajalcu …….. 

-       Glede vprašanja IP, ali obstaja račun, se je organ zavezal, da preveril, ali je bil prometni znak postavljen v okviru izvajanja pregledniške službe, oziroma ali obstaja obračun po natančni specifikaciji del in priskrbel mesečni račun mesec marec 2025, iz katerega so razvidni poslovni dogodki, v mesecu marcu.

-       Organ je pojasnil, da je bil nalog za postavitev prometnega znaka usten, in sicer telefonsko, o čemer ne obstaja noben dokument v materializirani obliki. Izrecno je povedal, da ni o tem naročilu tega prometnega znaka naredil nobene zabeležke in vztraja, da dokument ne obstaja.

-       Na vprašanje, ali obstoji sklep, ki je bil izdan marca 2025 in dovoljuje uporabo parkirišča ………….., je organ pojasnil, da je v času postavitve tega prometnega znaka organ ocenil, da je le lastnik zemljišča, brez javnega dobra, zato sklep ni bil izdan, ker se ga v takšnih primerih ne izdaja.

-       Na vprašanje, ali v zvezi s postavitvijo in odstranitvijo tega prometnega znaka vodi kakršnokoli dokumentacijo v materializirani obliki (dovoljenje, odločbo, pogodbo, drug akt o razpolaganju, drugo listino, javni razpis ali drug postopek po ZSPDSLS-1), je organ pojasnil, da nima nobenega drugega dokumenta v fizični obliki, razen morebiten račun, ki bi izkazoval naročilo.

-       Organ je pojasnil, da ni sklepa Občinskega sveta za najem zemljišča za ……………, saj javnega dobra organ ne more dati v najem.

-       Organ je pojasnil, da Občina Domžale postavlja prometno signalizacijo na podlagi 8. člena Zakona o cestah, ki določa pristojnost, da ureja prometno ureditev na javnih kategoriziranih površinah in nekategoriziranih površinah, danih v javno uporabo, da po Zakonu o cestah ni predpisano, da bi upravljavec za ceste moral voditi evidenco ali register prometne signalizacije, ter da organ nikoli ni vodil registra prometne signalizacije.

-       Organ je glede vprašanja, kako se je prometni znak odstranil, pojasnil, da po ugotovitvi, da gre za parcelo javno dobro, je organ ustno naložil izvajalcu, da se ga odstrani in mu pri tem predložil sklep z dne 1. 4. 2025, s katerim so postavili nov prometni znak, ki stoji tudi danes.

-       Organ je pojasnil, da je glede morebitnega obstoja dokumentov naredil poizvedbo pri strokovni službi, ki je pojasnila, da dokument ne obstaja, ni pa opravil poizvedbe v dokumentarnem sistemu z iskalnikom.

(11) IP je dne 21. 4. 2026 od organa prejel odgovor, št. 0327-6/2026, vezan na ugotovitve iz zapisnika o ogledu in camera. Organ je IP poslal račun ……. za vzdrževanje, za mesec marec 2025, št. 299/2025, s prilogo (4. začasno situacijo št. rač. 2025-299) in s potrjenim delovnim nalogom – izpis iz Aplikacije za vzdrževanje cest (VGRC). Organ je obračun zneska, ki se nanaša na postavitev prometnega znaka, označil z barvo. Organ je še pojasnil, da ko se je v prvi fazi preverjala namestitev prometne signalizacije, se je preko prostorskega informacijskega sistema - PISO preverjalo lastništvo parcele 22/54 - 1959 k.o. Domžale. Operativno je bilo vodji vzdrževanja ustno oz. po telefonu naročeno, da se na novo namesti prometna signalizacija. Preko sistema VGRC je bil ustni nalog kasneje potrjen v elektronski aplikaciji kot delovni nalog za potrditev naročil. Ko je kasneje pristojni oddelek preko zemljiške knjige ugotovil, da gre za parcelo z zaznambo »javnega dobra«, je Občina Domžale izdala sklep o postavitvi prometne signalizacije, skladno s pooblastili iz 8. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, s spremembami in dopolnitvami) in 17. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 05/08, 08/16, 07/18, 02/20 in 03/23), ki določa, da je pristojni občinski upravni organ za ceste in ostale javne površine Oddelek za komunalne zadeve Občine Domžale.

(12) IP je prosilcu v seznanitev poslal zapisnik o ogledu in camera, št. 090-110/2026/5 z dne 20. 4. 2026, dopis organa, št. 0327-6/2026 z dne 21. 4. 2026 in dopis organa, št. 0327-6/2026 z dne 10. 4. 2026 ter mu dal možnost, da se glede slednjih dokumentov izreče.^[1] IP je dne 15. 5. 2026 prejel pripombe prosilca, iz katerih izhaja, da vztraja pri vseh dosedanjih pritožbenih navedbah. Meni, da so navedbe organa medsebojno protislovne, neprepričljive, ter da ne odgovarjajo na bistvena vprašanja glede pravne podlage za postavitev prometne signalizacije, rezervacijo parkirnega mesta ter neobstoj zahtevane dokumentacije. Prosilec poudarja, da bi moral organ ravnati skladno z določbami ZSPDSLS-1 ter pred postavitvijo prometnega znaka izvesti ustrezen postopek  oziroma skleniti ustrezen pravni akt. Po njegovem mnenju je pravno nevzdržno, da je bil prometni znak postavljen brez formalnega akta, brez evidentirane odločitve pristojne osebe ter brez sledljive dokumentacije. Meni, da je posebej problematično pojasnilo organa, da je bil zunanjemu izvajalcu podan zgolj ustni nalog za postavitev prometnega znaka, saj mora občina kot organ javnega prava delovati transparentno, dokumentirano in preverljivo. Prosilec dodatno opozarja, da morebitni neobstoj dokumentacije ne more iti v njegovo škodo, če bi organ takšno dokumentacijo po veljavnih predpisih moral ustvariti oziroma voditi. Predlaga, da IP pritožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo ter organu naloži dopolnitev ugotovitvenega postopka in ponovno odločanje. Predlaga tudi, da IP posebej presodi, ali je organ ravnal skladno z ZSPDSLS-1, ali je ravnal skladno z Odlokom o ureditvi cestnega prometa v Občini Domžale, ali je bila vodena predpisana evidenca prometne signalizacije ter ali je organ verodostojno in ustrezno pojasnil neobstoj zahtevane dokumentacije.

(13) IP na podlagi skrbne presoje dokazov in ogleda in camera ugotavlja, da organ razpolaga zgolj z dokumenti, navedenimi v 1. točki izreka te odločbe. IP je ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, ki bi bili predmet zahteve prosilca, ne razpolaga. Slednje izhaja tudi iz skrbnega vpogleda v dokumentarni sistem organa »ODOS« v zadevo št. 3712-0001/2025, ki ga je IP opravil na ogledu in camera dne 20. 4. 2026, v kateri organ vodi postopke o prometni ureditvi in postavitvi prometne signalizacije za tekoče leto 2025. IP je ugotovil, da je pod to številko skupaj 13 dokumentov, in da se pod št. 1, 2 in 5 vodijo sklepi za druge lokacije. Pod št. 3 je prišlo do pomote in je dokument storno. Sklep, št. 3712-0001/2025-3 z dne 1. 4. 2025, se v ODOS vodi pod št. 4. IP je nadalje pogledal v sistem ODOS, na način, da je direktor občinske uprave, ki ima dostop do vseh upravnih postopkov v dokumentarnem sistemu, vtipkal ključno besedo »………….«. Ugotovljeno je bilo, da ni zadetkov, torej ni dokumentov, ki bi bili povezani z ……………... Zaslonska slika vpogleda se hrani pri IP. IP ob reševanju te pritožbe ni zaznal nobenih razlogov, ki bi vzbujali sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih IP na vpogledu in camera oziroma prosilcu ne želi posredovati. Organ je IP celovito pojasnil, zakaj z dokumenti ne razpolaga. IP ob tem poudarja, da ZDIJZ organov ne zavezuje k prisilnemu ustvarjanju dokumentacije. Predmet presoje po ZDIJZ je namreč izključno dostop do že obstoječih informacij javnega značaja.

Dostop do dokumentov (delna ugoditev)

(14) V nadaljevanju je IP po uradni dolžnosti preizkusil, ali glede na zahtevo prosilca relevantni dokumenti, s katerimi organ razpolaga (v nadaljevanju relevantni dokumenti):

-       Račun ….., št. 299-2025, z dne 31. 3. 2025 (1 stran),

-       »4. ZAČASNA SITUACIJA, št. rač. 2025-299«, z dne 31. 3. 2025, in sicer:

o    naslovna stran začasne situacije (1 stran),

o    9. stran priloge začasne situacije, vsebina pod četrto vrstico, ki se nanaša na predmetni prometni znak,

o    zadnja stran začasne situacije z naslovom »situacija – marec 2025« (1 stran),

-       Izpis iz Aplikacije za vzdrževanje cest (VGRC) - vsebina pod tretjo vrstico izpisa, ki se nanaša na predmetni prometni znak,

vsebujejo podatke, ki so izjema od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in bi bilo prosilcu treba omogočiti delni dostop do dokumenta, v skladu s 7. členom ZDIJZ.

(15) IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka – navedeno stališče je podprto tudi z upravno sodno prakso, npr. sodbi I U 817/2015, I U 932/2015. IP je torej kot pritožbeni organ pristojen odločiti zgolj o pritožbi zoper odločitev (odločbo) organa in je v tej zvezi vezan na zahtevo prosilca. Slednje je še posebej pomembno, saj je IP ugotovil, da priloge k 4. ZAČASNI SITUACIJI, št. rač. 2025-299« z dne 31. 3. 2025 in izpis iz Aplikacije za vzdrževanje cest (VGRC) vsebujejo tudi podatke, katere prosilec ni zahteval, saj se nanašajo na drugo vsebino (objekte), ki pa se ne nanaša na predmetni prometni znak. V skladu s tem je IP organu naložil, da mora prosilcu posredovati le podatke, ki ustrezajo njegovi zahtevi, v preostalem delu pa se podatki prekrijejo (ker niso bili predmet zahteve prosilca in IP v tem postopku posledično o njih ni odločal), kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Varstvo osebnih podatkov

(16) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(17) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

(18) IP je ugotovil, da izpis iz Aplikacije za vzdrževanje cest (VGRC) vsebujejo varovane osebne podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob vpogledu v izpis je namreč ugotovil, da pod tretjo vrstico izpisa, ki se nanaša na predmetni prometni znak, ta vsebuje tudi osebne podatke, in sicer ime in priimek delavca ……….. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo tega osebnega podatka v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Odločitev IP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, sledi naslednjim ugotovitvam:

-          pravna podlaga za razkritje delavca …...., ni podana, kar pomeni, da ta podatek predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nesporno sta ime in priimek delavca osebni podatek, kadar ga lahko povežemo z določljivim posameznikom. Odločitev o objavi imen in priimkov delavcev je v pristojnosti organa, v povezavi z vlogo in konkretnimi delovnimi nalogami posameznega uslužbenca. ZVOP-2 v 92. členu določa možnost (in ne dolžnost), da osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače. IP ugotavlja, da ……….. ime in priimek delavca ni javno objavljen na njegovi spletni strani. Iz slednjega izhaja, da je organ presodil, da razkritje tega podatka ni potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, zato za razkritje imena in priimka delavca ne obstoji zakonska podlaga, in sicer 92. člen ZVOP-2.

IP je ugotovil, da za razkritje osebnega podatka ni podane pravne podlage in gre zato za varovan osebni podatek, vendar je zahtevi prosilca, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) Nadalje je IP po uradni dolžnosti preveril, ali drugi dokumenti oz. njihovi deli, do katerih se v skladu s 1. točko izreka te odločb dostop dovoli, vsebujejo varovane osebne podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da vsebujejo: ime in priimek direktorja ……….. in njegov podpis, za katerega razkritje obstoji pravna podlaga, in sicer v skladu s 25. alinejo prvega odstavka 8. člena Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06, s spremembami in dopolnitvami) se o zastopniku vodijo naslednji osebni podatki: (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčna številka, EMŠO in vrsta zastopnika). V skladu s prvim odstavkom 8. člena Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07, s spremembami in dopolnitvami) ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register.

(20) Nadalje IP pojasnjuje, da obstoji pravna podlaga za razkritje računa ……… saj gre za podatke o porabi javnih sredstev, v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. ……. je namreč organov izvajalec vzdrževanja javnih površin, s katerim ima organ sklenjen okvirni sporazum za vzdrževanje javnih prometnih površin. V skladu s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

(21) Glede pritožbene navedbe prosilca, ko slednji odpira vprašanje zakonitosti postavitve prometne signalizacije, skladnosti ravnanja z javnim premoženjem organa, z ZSPDSLS-1 in skladnosti ravnanja organa z Odlokom o ureditvi cestnega prometa v Občini Domžale in s tem v zvezi vodenjem predpisane evidence prometne signalizacije, IP pojasnjuje, da IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku po ZDIJZ lahko presoja le pravilnost in zakonitost odločitve organa o dostopu do informacij javnega značaja, ki se nanaša na obstoj zahtevanih informacij javnega značaja in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Niti ZDIJZ niti ZInfP ne dajeta IP pristojnosti, da bi odločal o vprašanju zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, ki sodijo v njihovo izključno pristojnost. Slednje sodi v pristojnost drugih organov in ne IP.

(22) IP zaključuje, da je prosilec upravičen do posredovanja dokumentov, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je pritožba prosilca torej utemeljena, saj je organ zmotno ali nepopolno ugotovil dejstva, s tem, ko je navedel, da organ z nobenim drugim dokumentom, vezanim na zahtevo prosilca, ne razpolaga, IP pa je ugotovil, da organ razpolaga z relevantnimi dokumenti, zato je IP, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(23) V preostalem delu se pritožba prosilca v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP kot neutemeljena zavrne, saj IP pri organu ni našel drugih dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, poleg tega pa IP za odločanje glede zgoraj navedenih pritožbenih navedb ni pristojen. V tem delu je IP ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, ter da ne gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je odločil kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(24) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(25) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.                                      

svetovalka IP                                                                                  

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] 9. člen ZUP določa, da preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke).