dekorativna slika

prosilec - Občina Dobrova - Polhov Gradec

+ -
Datum: 06.05.2026
Številka: 090-60/2026
Kategorije: Kršitev postopka

Povzetek:

Organ je s sklepom podaljšal rok za odločanje, zoper katerega se je prosilec pritožil. Organ je s sklepom zavrgel pritožbo kot nedovoljeno. Prosilec se je pritožil zoper sklep o zavrženju pritožbe. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da pritožba zoper sklep o podaljšanju roka za odločanje ni dovoljena, zato je organ ravnal ustrezno, ker je pritožbo kot tako zavrgel. Pritožbo prosilca zoper sklep o zavrženju je IP zavrnil kot neutemeljeno.


Odločba:

 

 

Številka: 090-60/2026/7

Datum:  6. 5. 2026

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena v zvezi z 259. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 15. 1. 2026, zoper sklep Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova (v nadaljevanju organ), št. 090-0012/2025-5 z dne 14. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

 

1. Pritožba prosilca z dne 15. 1. 2026 zoper sklep Občine Dobrova - Polhov Gradec, št. 090-0012/2025-5 z dne 14. 1. 2026 se zavrne.

 

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

(1)           Prosilec je 2. 10. 2025 od organa v elektronski obliki zahteval:

- dokument, ki izkazuje, kdaj se je organ seznanil s projektom oz. kdaj je bil potrjen gradbeni projekt, ki vključuje tudi javno razsvetljavo (JR) na odseku Šujica-Podutik ali vzpostavitveni dokument projekta ali samo del, ki izkazuje datum sprejema in začetka izvedbe projekta,

- kako je bilo v projektu iz 1. tč. predvideno napajanje svetilk JR na omenjenem odseku,

- koliko je lastnikov zemljišč, s katerimi se urejajo razmerja za potrebe napeljave električnih kablov,

- ali se je občina zatekla k določbam 202. člena Zakona o urejanju prostora,

- če da, koliko je primerov iz 4. tč. in koliko je takih primerov, ki tečejo pred drugimi organi (npr. sodišče),

- najstarejše (prve) tri dokumente – dopise občine lastnikom zemljišč, ki izkazujejo način oz. prvi poskus ureditve potrebnih razmerij z lastniki zemljišč (odkup, služnost), brez osebnih podatkov lastnikov zemljišč.

 

(2)           Organ je dne 22. 10. 2025 izdal sklep št. 090-0012/2025-2, s katerim je podaljšal rok za odločanje o zahtevi prosilca za največ 30 delovnih dni. Dne 12. 12. 2025 je organ prosilcu v celoti ugodil in z uradnim zaznamkom št. 090-0012/2025-3 prosilcu posredoval zahtevane informacije.

 

(3)            Prosilec je dne 17. 12. 2025 vložil pritožbo zaradi neupravičenega podaljšanja roka, saj je bil mnenja, da zahteva ni bila obsežna ali zapletena, informacije pa so bile organu takoj na voljo oz. razvidne iz projektne dokumentacije. Razlogi za podaljšanje niso bili podani niti vsebinsko obrazloženi. Dokumente je prejel šele po 71 dneh, brez izdaje formalne odločbe. Organ je postopek zaključil z uradnim zaznamkom, kar prosilcu ne omogoča učinkovitega pravnega varstva in presoje zakonitosti podaljšanja roka. Meni, da ima pravni interes, da se presodi, ali je bilo podaljšanje roka zakonito in predlaga, da IP ugotovi, da je organ nepravilno postopal, ker postopka ni zaključil z odločbo in organu izreče ustrezne ukrepe. Povsem očitno namreč organ krši predpise in zavlačuje postopke, ker se maščuje stranki, ki je v preteklosti podala prijavo glede nepravilnosti pri organu.

 

(4)           Ker prosilec pritožbe ni vložil pri organu, kot to določa prvi odstavek 239. člena ZUP, ampak jo je zmotno vložil neposredno pri pritožbenem organu, je ta pritožbo prosilca, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu prve stopnje. Ta je dne 14. 1. 2026 izdal sklep št. 090-0012/2025-5, s katerim je pritožbo prosilca zavrgel, saj pritožba zoper sklep o podaljšanju ni dovoljena.

 

(5)           Prosilec se je zoper sklep o zavrženju pritožil dne 15. 1. 2025, IP pa je pritožbo dne 29. 1. 2026 posredoval organu prve stopnje, ki jo je odstopil v reševanje IP dne 12. 2. 2026. Prosilec je dne 12. 3. 2026 zaprosil za elektronsko vročanje odločbe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

(6)           IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo oziroma sklep v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Sklep tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

(7)           Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ z izpodbijanim sklepom pravilno zavrgel pritožbo prosilca zoper sklep organa št. 090-0012/2025-2 z dne 22. 10. 2025 (v nadaljevanju izpodbijani sklep).

 

(8)           Kot je organ navedel v sklepu o podaljšanju roka, lahko v skladu s 24. členom ZDIJZ v primeru izjemnih okoliščin podaljša rok iz 23. člena za največ 30 delovnih dni. Zoper sklep o podaljšanju roka za odločanje ZDIJZ ne predvideva posebne pritožbe, saj je v tretjem odstavku 24. člena ZDIJZ izrecno določeno, da pritožba zoper sklep o podaljšanju roka ni dovoljena. Glede na določbo prvega odstavka 258. člena ZUP, ki določa, da je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno, pomeni, da za vložitev pritožbe v tej fazi postopka ni zakonske podlage.

 

(9)           O tem, da pritožba zoper sklep o podaljšanju roka ni dovoljena, je organ prosilca pravilno poučil v pravnem pouku sklepa št. 090-0012/2025-2 z dne 22. 10. 2025. Ker je prosilec kljub temu vložil pritožbo zoper sklep organa št. 090-0012/2025-2 z dne 22. 10. 2025, jo je organ v skladu z drugim odstavkom 240. člena ZUP, ki določa, da če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom, z izpodbijanim sklepom zavrgel. IP ugotavlja, da je organ z izpodbijanim sklepom pravilno zavrgel pritožbo prosilca zoper sklep o podaljšanju roka št. 090-0012/2025-2 z dne 22. 10. 2025, saj v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZDIJZ, pritožba zoper sklep o podaljšanju roka ni dovoljena. V zvezi z navedbami prosilca o tem, da mu je onemogočeno učinkovito pravno varstvo in presoja zakonitosti podaljšanja roka, IP ugotavlja, da ker pritožba zoper sklep o podaljšanju roka ni dovoljena, IP v tem pritožbenem postopku nima pristojnosti ugotavljati upravičenosti podaljšanja roka. Lahko pa bi se sklep (smiselno) po splošnih predpisih upravnega postopka izpodbijal v kontekstu kršitev pravil postopka hkrati z odločitvijo, s katero je organ meritorno odločil o zahtevi prosilca z dne 2. 10. 2025. Pri tem ni relevantno, da organ o zahtevi prosilca ni odločil z odločbo, kar prosilec izpostavlja kot nepravilno postopanje in predlaga izrek ukrepov. ZDIJZ namreč v drugem odstavku 22. člena določa, da organ izda odločbo le takrat, ko zahtevo prosilca delno ali v celoti zavrne, ne pa tudi v primeru, če zahtevi za dostop ugodi. Prvi odstavek 22. člena namreč določa, da organ v tem primeru ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek. Kar pa ne pomeni, da prosilec tudi ugodilne odločitve ne more izpodbijati. ZDIJZ nudi pravno varstvo tudi v primeru, ko organ zahtevi ugodi, in sicer če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Ob tem IP poudarja, da je namen postopka po ZDIJZ v seznanitvi z zahtevano informacijo in da je pritožbeni postopek primarno namenjen ugotavljanju pravilnosti in zakonitosti končne odločitve organa glede vsebine zahteve, ne pa k abstraktnemu ugotavljanju morebitnih postopkovnih nepravilnosti, ki niso vplivale na končni izid. Namen pritožbenega postopka je torej primarno osredotočen na vprašanje, ali je prosilec prejel zahtevane informacije in ni namenjen temu, da bi se v postopku presojalo izključno le vprašanje postopanja organa na prvi stopnji, sploh v delu, v katerem že zakonodajalec sam ni predvidel posebnega pritožbenega postopka.

 

(10)        Ker je prosilec zoper sklep št. 090-0012/2025-2 z dne 22. 10. 2025 o podaljšanju roka vložil pritožbo, ki pa v skladu s pravnim poukom izpodbijanega sklepa in drugim odstavkom 258. člena ZUP ni dovoljena, jo je organ pravilno zavrgel na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP. Ker je torej izpodbijani sklep pravilen in zakonit, IP pritožbo prosilca z dne 15. 1. 2026 zavrača na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP v zvezi z 259. členom ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

(11)        V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka odločbe).

 

(12)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

 

 

 

Postopek vodila                                                                       

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.                                        

svetovalka IP                                                                          

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke