prosilec - Občina Dobrova - Polhov Gradec

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do "gradiva, ki izkazujejo, če je in kdaj je naročnik del sankcioniral površno delo izvajalca del",ker ni podan kriterij materializirane oblike. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da prosilec v pritožbi ne oporeka, sami vsebini pritožbe, temveč organu očita zlorabo instituta podaljšanja roka in s tem oviranja prosilca pri pridobivanju informacij. IP je poudaril, da slednje ni predmet varstva v pritožbenem postopku po ZDIJZ. IP je namreč v tem postopku pristojen presojati zgolj zakonitost izpodbijane odločbe, torej, če je organ utemeljeno zavrnil dostop do zahtevanih informacij. IP je preizkusil odločitev organa in ugotovil, da je odločba pravilna in zakonita. Glede pobude prosilca, da naj IP ukrepa po 39. členu ZDIJZ, pa je IP poudaril, da gre to za prekrškovni postopek, ki se vodi ločeno od tega postopka, pri čemer morajo biti izpolnjeni vsi elementi prekrškovne določbe, torej da organ neupravičeno ne posreduje zahtevane informacije, kar pa ob dejstvu, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, že iz tega razloga niso izpolnjeni. Poleg tega je organ ob odstopu pritožbe obvestil IP, da je bil že uveden postopek inšpekcijskega nadzora, zato niso podani razlogi za vodenje prekrškovnega postopka zoper organ tudi s strani IP (prepoved ponovnega odločanja o isti stvari, načelo »ne bis in idem«).
 

ODLOČBA:

Številka: 090-223/2025/3

Datum: 29. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 5. 5. 2025, zoper odločbo Občine Dobrova-Polhov Gradec, Občinska uprava, Stara cesta 13, 1356 Dobrova (v nadaljevanju: organ), z dne 4. 4. 2025, št. 090-0001/2025-6, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 17. 12. 2024 na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo vložil zahtevo po ZDIJZ, v zvezi s posredovanjem določene dokumentacije v zvezi z izvajanjem del na obnovljeni cesti Dobrova - Polhov Gradec. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je dne 7. 1. 2025 odstopila zahtevo organu v delu, v katerem je prosilec zahteval »gradiva, ki izkazujejo, če je in kdaj je naročnik del sankcioniral površno delo izvajalca del«.

(2) Organ je o zgoraj navedeni zahtevi primarno izdal sklep z dne 5. 2. 2025, št. 090-0001/2025-4, s katerim je rok za odločitev podaljšal za največ trideset dni. Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-0001/2025-6, z dne 4. 4. 2025, s katero je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje gradiva, ki izkazuje, če je in kdaj je naročnik del sankcioniral površno delo izvajalca del, v povezavi z izvajanjem del na cesti Dobrova - Polhov Gradec, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V obrazložitvi odločbe je organ povzel postopek z zahtevo in določbe ZDIJZ ter navedel, da z informacijami ne razpolaga. Organ ne razpolaga z dokumenti o tem, kdaj naj bi naročnik del sankcioniral površno delo izvajalca del, iz razlogov, ki jih je pojasnil v nadaljevanju odločbe. Organ je povzel zahtevo prosilca:

»[...] v novembru 2023 je izvajalec del demontiral in ponovno montiral določene odtočne kanalete na letos [opomba organa: tj. v letu 2024] obnovljeni cesti Dobrova - Polhov Gradec. Takšno ravnanje izvajalca kaže na površnost in slabo izvedeno predhodno delo, ki je vključevalo vgradnjo teh kanalet ob robu/pločniku cestišča, npr. nasproti občine Dobrova – Polhov Gradec. Poraja se sum, da sta slaba izvedba del in nadzor s strani izvajalca del in naročnika del. [...]«.

Organ je v sklopu odločanja o zahtevi pregledal dokumente, s katerimi razpolaga in iz katerih bi morda lahko izhajale informacije javnega značaja, ki jih zahteva prosilec. Ob tem je organ pojasnil, da je cesta Dobrova - Polhov Gradec državna cesta, torej gre za cesto, ki je v lasti Republike Slovenije. Rešetke na tej cesti (prosilec jih v svoji zahtevi imenuje odtočne kanalete) so stvar odvodnjavanja. V 39. točki 2. člena Zakona o cestah (ZCes-2) je opredeljen izraz »naprave za odvodnjavanje javne ceste«, ki so naprave za zbiranje, odvajanje, čiščenje oziroma preusmerjanje površinske in talne vode. V 11. členu ZCes-2 pa je določeno, da cesto v okviru cestnega zemljišča ali kot samostojne funkcionalne celote sestavljajo tudi naprave za odvodnjavanje ceste in čiščenje odpadnih vod. Ker so rešetke del ceste, ki je v lasti države, se v konkretnem primeru uporablja pogodba, po kateri je naročnik Republika Slovenija, tj. pogodba št. 2431-21-002037/0, z dne 10. 8. 2022, kjer je v vlogi sofinancerja sicer tudi Občina Dobrova - Polhov Gradec, a organ v tem delu podaja ugotovitev, da je naročnik Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, zahteva prosilca pa se nanaša na »gradiva, ki izkazujejo, če je in kdaj je naročnik del sankcioniral površno delo izvajalca del«. Nadalje se je organ opredelil do pomena besede »sankcionirati« (vir: eSSKJ) ter zaključil, da ne razpolaga z informacijami, če je (in če je, kdaj je) naročnik, tj. Direkcija RS za infrastrukturo, sankcionirala domnevno, kot v svoji zahtevi navaja prosilec, površno delo izvajalca del. Ob upoštevanju navedenega je organ zahtevo prosilca, v delu, v katerem mu je bila odstopljena s strani Direkcije RS za infrastrukturo, v celoti zavrnil, saj z zahtevanimi gradivi oziroma informacijami javnega značaja ne razpolaga. Ker organ z zahtevanimi informacijami oziroma dokumenti, ki bi predhodno navedene informacije vsebovali, ne razpolaga, in tudi ni dolžan izdelati, ustvariti ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumentov, ki jih v času zahteve nima, je organ, ob upoštevanju 1. in 4. člena ZDIJZ ter dejstva, da pogoji za obstoj in posredovanje informacij javnega značaja niso izpolnjeni, v tem delu zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Ob tem se je organ skliceval tudi na prakso IP (št. 090-114/2012/4, 090-221/2014), da so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

(3) Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 5. 5. 2025 zaradi kršitve roka po ZDIJZ, ker je o enostavni vlogi organ odločal neprimerno dolgo, 71 dni. Navedel je, da je bila vloga popolna 23. 1. 2025, organ je izdal zavrnilno odločbo šele 4. 4. 2025. Po oceni prosilca takšno poslovanje jasno kaže na zlorabo instituta, ki ga sicer omogoča ZDIJZ o podaljšanju roka in oviranje stranke ali pa jasno kaže, da gre za povsem neurejeno pisarniško - upravno poslovanje (zato v vednost še IJS-Upravna inšpekcija), ker za rešitev tako enostavne vloge nikakor ni potrebnih 71 dni, razen, ko organ namenoma ovira stranko pri pridobivanju informacij javnega značaja in že izrečeno opozorilo IP nima nobenega učinka na izboljšanje poslovanje organa. Ocenjuje, da so podani vsi elementi za postopanje IP po 39. členu ZDIJZ.

(4) Organ je z dopisom z dne 20. 5. 2025, št. 090-0001/2025-8, odstopil pritožbo prosilca s prilogami v reševanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Postopek po ZDIJZ se vselej začne na zahtevo stranke, pri čemer mora biti vsebinska opredelitev dokumenta določna do te mere, da lahko organ prepozna, kaj je predmet zahteve. Organ je na zahtevo stranke vezan, prav tako tudi IP v pritožbenem postopku. Predmet presoje so torej vselej dokumenti, kot jih opredeljuje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ[1]. Povedano drugače, vloga, s katero prosilec zahteva določena ravnanja od organa ali pojasnila in odgovore na vprašanja, izven določb ZDIJZ, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

(7) Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ odločil o vlogi prosilca, s katero je ta zahteval »gradiva, ki izkazujejo, če je in kdaj je naročnik del sankcioniral površno delo izvajalca del«. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z utemeljitvijo, da ni podan kriterij materializirane oblike. 

(8) IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi ne oporeka, da ni prejel zahtevanih dokumentov, niti ne zatrjuje, da organ z določenimi dokumenti razpolaga, pa mu jih neupravičeno ne posreduje, temveč je pritožba usmerjena izključno v čas reševanja zahteve, saj organu očita zlorabo instituta podaljšanja roka in s tem oviranje prosilca pri pridobivanju informacij, kar pa ni predmet varstva v pritožbenem postopku po ZDIJZ. IP je namreč v tem postopku pristojen presojati zgolj zakonitost izpodbijane odločbe, torej, če je organ utemeljeno zavrnil dostop do zahtevanih informacij.

(9) IP je tako v nadaljevanju preizkusil, ali je organ utemeljeno zavrnil dostop do informacij, ki jih je prosilec zahteval v točki č) zahteve z dne 17. 12. 2024. IP ugotavlja, da je organ v okviru odločanja o zahtevi pregledal dokumente, s katerimi razpolaga, pri čemer je ob odstopu pritožbe še dodatno pojasnil, da je moral v sklopu vodenja predmetnega postopka za dostop do informacij javnega značaja primarno ugotoviti, kateri dokumenti sploh so zahtevani s strani prosilca in ali razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajale informacije, zahtevane s strani prosilca. Glede na to, je bilo treba v sklopu vodenja postopka pregledati različno dokumentacijo, v zvezi s katero pa primarno ni bilo nedvoumno izkazano, ali bo treba v postopek pozivati tudi stranske udeležence, je rok za odločanje podaljšal. Organ je v izpodbijani odločbi posebej obrazložil tudi razloge, zakaj zahtevanih informacij nima. Poudaril je namreč, da področje dela ceste, za katerega je prosilec zahteval informacije, sodi v last države, ki ima tudi status naročnika del. Posledično je organ zaključil, da ne razpolaga z informacijo, »ali je naročnik del, tj. Republika Slovenija oz. Direkcija RS za infrastrukturo sankcionirala, po navedbah prosilca, »površno delo izvajalca««. Glede na navedeno IP nima utemeljenega razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da z zahtevanimi informacijami, v obliki dokumenta, ne razpolaga.

(10) Glede pobude prosilca, da naj IP ukrepa po 39. členu ZDIJZ, pa IP poudarja, da gre to za prekrškovni postopek, ki se vodi ločeno od tega postopka, pri čemer morajo biti izpolnjeni vsi elementi prekrškovne določbe, torej da organ neupravičeno ne posreduje zahtevane informacije, kar pa ob dejstvu, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, že iz tega razloga niso izpolnjeni. Poleg tega je organ ob odstopu pritožbe obvestil IP, da je bil že uveden postopek inšpekcijskega nadzora. IP je zato opravil poizvedbo pri Inšpektoratu za javni sektor, Upravni inšpekciji, ki je dne 28. 5. 2025, z dopisom št. 0610-176/2025-11, obvestila IP, da je bil v tej zvezi pri organu dne 14. 5. 2025 že opravljen inšpekcijski nadzor, zato niso podani razlogi za vodenje prekrškovnega postopka zoper organ tudi s strani IP (prepoved ponovnega odločanja o isti stvari, načelo »ne bis in idem«).

(11) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

(12) V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve.