prosilec - Občina Dobrna

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do podatkov o imenih in priimkih zaposlenih v javnem podjetju. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, saj posamezniki, ki so zaposleni v javnem podjetju, niso javni uslužbenci. Pravna podlaga za razkritje njihovih podatkov po določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tako ni podana. Upoštevaje ta dejstva je IP pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-425/2025/4

Datum: 11. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 9. 9. 2025, zoper odločbo OBČINE DOBRNE, Dobrna 19, 3204 Dobrna (v nadaljevanju: organ), št. 090-0013/2025-2 (6) z dne 9. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 9. 9. 2025 zoper odločbo OBČINE DOBRNA, št. 090-0013/2025-2 (6) z dne 9. 9. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 11. 8. 2025, na podlagi ZDIJZ, zahteval, da mu organ posreduje vso dokumentacijo, ali je bil organ kot ustanovitelj ZTŠK Dobrna kakor koli poslovno ali projektno povezan s Komunalnim podjetjem Velenje, d.o.o., Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje (v nadaljevanju: Komunalno podjetje Velenje, d.o.o.).

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-0013/2025-2 (6) z dne 9. 9. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v delu, in sicer na podlagi izjeme od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Uvodoma je organ povzel zahtevo prosilca ter navedel pojem in pomen informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Poudaril je, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. V skladu z ustaljeno prakso in pravno teorijo omogoča ZDIJZ dostop izključno do že obstoječih dokumentov, ki izvirajo iz delovnega področja organa, se nahajajo v materializirani obliki in s katerimi organ dejansko razpolaga. Organ je tako pri pregledu dokumentarnega gradiva ugotovil, da se zahtevane informacije nanašajo na dokumente povezane s pogrebno dejavnostjo ter z obnovo in dograditvijo javnega vodovoda na območju Strmca nad Dobrno. V nadaljevanju je tako preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva v okviru dostopa do informacij javnega značaja in pri pregledu dokumentacije, ki se nahaja v dokumentarnem gradivu organa ugotovil, da dokumenti navedeni v 1. točki izreka te odločbe, vsebujejo osebne podatke, ki niso javno dostopni v javnih evidencah. Ker zadevne osebe niso javni uslužbenci, je njihove osebne podatke (ime in priimek) na posameznih dokumentih prekril, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 7. členom ZDIJZ. V preostalem delu pa je organ zahtevi prosilca v celoti ugodil, kot izhaja iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, in mu omogočil dostop do naslednjih dokumentov, in sicer Naročila št. 2024/117, z dne 3. 6. 2024, Pogodbe o ustanovitvi stvarne služnostne pravice z dne 3. 6. 2024; Notarsko overjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnostne pravice z dne 6. 6. 2024, zemljiškoknjižnega Sklepa o vpisu izvedene pravice z dne 17. 7. 2024 ter Potrdila o plačilu računa z dne 6. 11. 2024.

(3) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 9. 9. 2025, ker meni, da je organ odločil anonimizirati podatke o imenih in priimkih zaposlenih pri Komunalnem podjetju Velenje, d.o.o., čeprav gre za javne uslužbence, ki so te dokumente podpisali kot predstavniki javnega organa oziroma izvajalci javnih služb. Kot pravno podlago je izpostavil:

- 4. člen ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v materializirani obliki;

- prvi odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da so izjeme od dostopa omejene in morajo biti interpretirane restriktivno;

- 7. člen ZDIJZ, ki omogoča delni dostop le, kadar je to potrebno zaradi zaščite osebnih podatkov tretjih oseb, ki niso javni uslužbenci.

Ker so torej podpisniki dokumentov javni uslužbenci, ki delujejo v okviru svojih uradnih dolžnosti, anonimizacija njihovih podatkov ni upravičena. S tem je organ po oceni prosilca kršil 6. in 7. člen ZDIJZ ter omejil pravico do informacij javnega značaja, ki je po 39. členu ZDIJZ temeljna. Izpostavil pa je tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2), ki določa, da se osebni podatki javnih uslužbencev, kadar gre za njihove uradne funkcije, ne štejejo za osebne podatke v smislu prepovedi objave, saj gre za podatke, ki so javnega značaja. To je potrdila tudi sodna praksa Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je večkrat poudarila, da dostop do informacij, povezanih z javnim delovanjem uslužbencev, ne sme biti omejen zaradi njihovega imena in priimka. Izpostavil je še prakso Upravnega sodišča Republike Slovenije in evropsko zakonodajo.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-0013/2025-6 (6) z dne 10. 9. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil izvirnike spisa zadeve št. 090-0013/2025.

(5) Na poziv IP, št. 090-425/2025/2 z dne 30. 9. 2025, je organ 1. 10. 2025 posredoval, z dopisom št. 090-0013/2025-8 (6) z dne 30. 9. 2025, IP še pritožbo prosilca in dokazilo o vročitve odločbe ter opredelitev do pritožbenih navedb. Navedel je, da zaposleni v javnem komunalnem podjetju nimajo statusa javnih uslužbencev v smislu Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU-1) ter izpostavil drugi odstavek 2. člena. Za obdelavo osebnih podatkov zaposlenih v teh subjektih, vključno z razkritjem njihovih imen in priimkov, se ne uporabljajo določbe, ki veljajo za javne uslužbence. Ti podatki se obravnavajo kot osebni podatki fizičnih oseb, katerih obdelava je urejena z ZVOP-2 in Splošno uredbo o varstvu podatkov[1], zato je nadalje upošteval 6. člen ZVOP-2. Organ je tako pri pregledu dokumentacije v okviru obravnave zahteve ugotovil, da določeni dokumenti obsegajo varovane osebne podatke, ki niso dostopni v javnih evidencah, kot to izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Ker torej ti posamezniki niso javni uslužbenci, temveč zaposleni pri Komunalnem podjetju Velenje, ter podatki o njihovih imenih in priimkih niso dostopni v javnih registrih, je te podatke odločil prekriti.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot občina zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj je odločil o delnem dostopu do zadevnih dokumentov ter jih tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej izpolnjeni.

(8) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do podatkov o imenih in priimkih fizičnih oseb, in sicer:

- skrbnika Pogodbe o izvajanju pogrebne dejavnosti, št. 354-0008/2021-1 (6) na strani Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., ter vodje prodajne komercialne službe v priloženih cenikih od 1. 1. 2018 in od 1. 1. 2021 dalje;

- skrbnika Pogodbe o izvajanju pogrebne dejavnosti, št. 354-0008/2021-14 (6) na strani Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., ter vodje prodajne komercialne službe v priloženih cenikih od 3. 19. 2023 in od 1. 1. 2024 dalje;

- inženirja, vodje PE ter osebe, ki je izdela popis, ovrednotila ponudbo in opravila storitev v Ponudbi Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., št. 113 05, za obnovo vodovoda Strmec nad Dobrno;

- prodajnega referenta, izdelovalca dokumenta in vodje prodajno komercialne službe na Računu Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., št. 903713/24 z dne 30. 9. 2024.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(9) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(10) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da zadevni podatki nedvomno predstavljajo osebne podatke fizičnih oseb, kot je to ugotovil že organ v izpodbijani odločbi.

(11) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti namreč predstavlja obdelavo osebnih podatkov) zahtevanih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu sicer določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker torej razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je treba torej za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali če je podan javni interes za njihovo razkritje po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja, da gre za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri tem pa je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov.

(12) Upoštevaje navedeno IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da v obravnavanem primeru osebe, katerih podatke je prekril organ, niso javni uslužbenci, zato ni podane pravne podlage za razkritje njihovih podatkov po določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določba je namreč povsem jasna in govori o prosti dostopnosti do podatkov, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, v obravnavanem primeru pa ne gre za zaposlene v javnem sektorju. Posameznik, ki je zaposlen v javnem podjetju, ni javni uslužbenec, in torej zaposleni v Komunalnem podjetju Velenje niso javni uslužbenci. Iz 2. člena ZJU-1 povsem jasno izhaja, da so javni uslužbenci posamezniki, ki so sklenili delovno razmerje v javnem sektorju, pri čemer javni sektor po tem zakonu sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Po izrecni določbi tretjega odstavka navedenega člena pa javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Navedeno pomeni, da zaposleni v javnih podjetjih niso javni uslužbenci in posledično uporaba prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot pravna podlaga za posredovanje njihovih osebnih podatkov javnosti, ne pride v poštev. Podatek o tem, ali je določen posameznik zaposlen v javnem podjetju, je tako varovan osebni podatek in s tem izjema po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tako izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-360/2025, št. 090-68/2025 in npr. št. 090-245/2025.

(13) Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je organ odločil pravilno, ko je prekril podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v Pogodbah o izvajanju pogrebne dejavnosti št. 354-0008/2021-1 (6) in št. 354-0008/2021-14 (1), Ponudbi št. 113 05 in Računu št. 903713/24, za razkritje katerih ni pravne podlage.

Sklepno

(14) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.