prosilec - Občina Divača

POVZETEK:

Prosilka je od organa med drugim zahtevala dokumentacijo o pooblastilih podžupana s strani županje (za kaj ga pooblašča). Organ ji je posredoval sklep o imenovanju podžupana, s čimer pa prosilka ni bila zadovoljna. Ker je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da posebno pooblastilo za podžupana pri organu ne obstaja, je njeno pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-190/2023/2

Datum: 22. 6. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………….(v nadaljevanju prosilka) z dne 30. 5. 2023, zoper odločitev Občine Divača, Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača (v nadaljevanju organ), št. 090-0002/2023-2 z dne 3. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Povzetek postopka na prvi stopnji in pritožbeni razlogi

Prosilka je pri organu dne 31. 3. 2023 vložila zahtevo za posredovanje:

1.     sklepa občinskega sveta, da Občina Divača ne potrebuje 3. gospodarske industrijske cone,

2.     opisa delovnih nalog svetovalke, ge………………..,

3.     dokumentacije o pooblastilih podžupana s strani županje (za kaj ga pooblašča).

Organ je na zahtevo prosilke odgovoril dne 3. 5. 2023, z odgovorom št. 090-0002/2023-2, s katerim ji je:

-       v zvezi s 1. točko zahteve odgovoril, da tak sklep ne obstaja in ga občinski svet ni nikoli sprejel. V prilogi je prosilki posredoval sklep, ki ga je v mandatu 2010-2014 občinski svet sprejel v zvezi s predlogom obrtne zadruge, za umestitev tretje obrtne cone v OPN (občinski svet je s sklepom zahtevo zavrnil, cona se takrat v OPN ni umestila),

-       v zvezi z 2. točko zahteve ji je posredoval izsek iz veljavnega Pravnika o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občina Divača za delovno mesto, na katerem je zaposlena imenovana svetovalka,

-       v zvezi s 3. točko zahteve jo je obvestil, da je bil Sklep o imenovanju podžupana št. 032-0015/2022-1 z dne 23. 12. 2022, objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 58/2022, dne 30.12.2022 in jo napotil na povezavo objave.

S pozivom št. 0900-123/2023/2 je IP organ pozval, zakaj o zahtevi prosilke ni odločil z odločbo, če ji ni posredoval vseh zahtevanih informacij. Na poziv IP je organ odgovoril  dne 5. 6. 2023, z odgovorom št. 0900-0002/2023-5, s katerim je pojasnil, da je prosilki v zakonskem roku ugodil v vseh točkah njene zahteve. To, da prosilka s prejetimi informacijami ni zadovoljna, ne more biti predmet molka. Organ je IP posredoval tudi kopijo spisovne dokumentacije.

Prosilka je dne 30. 5. 2023 pri IP vložila pritožbo, ki jo je IP obravnaval kot pritožbo zaradi molka organa. Prosilka v pritožbi navaja, da se pritožuje, ker dokument, ki ga je prejela od organa, ni tisti, ki ga je zahtevala. Želela je pooblastilo podžupana, prejela pa je le povezavo na sklep o imenovanju podžupana. Po njenem mnenju je pooblastilo podžupana uraden dokument javnega značaja, kjer piše, za kaj konkretno se občinskega predstavnika pooblasti, za koliko časa in seveda kdo. Navaja, da ničesar od navedenega ni prejela.

Organ je dne 20. 6. 2023 IP posredoval pritožbo prosilke v pristojno reševanje. Navedel je, da je pritožba dovoljena, pravočasna in da jo je podala upravičena oseba. Ponovno je navedel, da je organ vlogi prosilke ugodil in ji posredoval vse informacije, ki obstajajo. Prosilka v pritožbi navaja dokument, s katerim pa organ ne razpolaga, kot je že pojasnil v odgovoru št. 090-0002/2023-5 z dne 5. 6. 2023.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Prosilka je dne 31. 3. 2023 od njega zahtevala dokumente v 3. točkah, pri čemer iz njene pritožbe z dne 30. 5. 2023 izhaja, da se pritožuje le glede zahtevanega pooblastila podžupanu. Predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku je tako le 3. točka zahteve prosilke z dne 31. 3. 2023, to je dokumentacija o pooblastilih podžupanu s strani županje (za kaj ga pooblašča).

IP najprej ugotavlja, da organ v konkretni zadevi ni izdal odločbe, saj je prosilkini zahtevi ugodil in jo med drugim napotil na spletno stran, kjer se nahaja dokument, ki ga je zahtevala, skladno z določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ glede zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), prosilcu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. ZDIJZ v drugem odstavku 22. člena namreč predvideva izdajo odločbe le v primerih, kadar organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Prosilka pa vztraja, da dokument, na katerega jo je organ napotil, ni tisti, ki ga je zahtevala.

Glede na navedeno je treba pritožbo v tem postopku obravnavati na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ v zvezi s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ. Ta določba namreč dopušča možnost pritožbe tudi v primerih, ko je bilo prosilčevi zahtevi ugodeno (z uradnim zaznamkom, s posredovanjem dokumentov ali z ugodilo odločbo), če prosilec meni, da prejeta informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. V takšnem primeru lahko prosilec od organa zahteva, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Organ mora odločati o zahtevi iz prejšnjega stavka nemudoma, najkasneje pa v roku 3 delovnih dni.

Ker je organ vztrajal, da je prosilki poslal vse zahtevane informacije, prosilka pa se z ugotovijo organa ni strinjala, je organ prve stopnje pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP, kot drugostopenjskemu organu.

V obravnavanem primeru je med strankami sporno, ali je organ prosilki posredoval zahtevano pooblastilo iz tč. 3 njene zahteve. IP je zato v pritožbenem postopku preverjal, ali so posredovane informacije tiste, ki jih je mogoče prepoznati kot premet iz tč. 3 prosilkine zahteve z dne 3. 5. 2023 in ali organ razpolaga s posebnim pooblastilom za podžupana. 

Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer (1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, (2) organ mora z njo razpolagati in (3) nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga še ni posredoval naprej oz. uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja tudi organ v izpodbijani odločbi. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi, ter niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji ipd. ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od njih pričakuje pojasnila, mnenja ipd.

Upoštevajoč zgoraj pojasnjeno definicijo informacije javnega značaja IP najprej poudarja, da se v pritožbenih postopkih dostopa do informacij javnega značaj v zvezi s pritožbo po četrtem odstavku 25. člena ZDIJZ, ugotavlja le, ali so informacije, ki jih je organ posredoval prosilcu tiste, ki jih je mogoče prepoznati kot predmet zahteve in s katerimi organ razpolaga, zato dejstvo, da prosilec ni zadovoljen z njihovo vsebino, ne more biti pritožbeni razlog po ZDIJZ.

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo (dopisovanje med organom in prosilko), IP ugotavlja, da je organ prosilki v zvezi z zahtevo po pooblastilu podžupana posredoval napotilo na javno objavljen sklep o imenovanju podžupana, št. 032-0015/2022-1 z dne 23. 12. 2022. Po pregledu vsebine navedenega sklepa IP ugotavlja, da iz njega (tč. III) izhajajo pooblastila podžupana, to je, da podžupan pomaga županji pri njenem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti županje. IV. točka sklepa dalje določa, da jo nadomešča v primeru njene odsotnosti ali zadržanosti ter da v času nadomeščanja opravlja tekoče naloge in druge naloge iz pristojnosti županje. Iz navedene vsebine sklepa po oceni IP izhajajo pooblastila podžupanu za opravljanje tam navedenih nalog, opozoriti pa velja, da je treba upoštevati tudi zakonsko podlago ter Statut Občine, na podlagi katerih je bil sklep izdan. Pooblastila podžupanu namreč izhajajo že iz 33. a člena Zakona o lokalni samoupravi in 34. člena Statuta Občine Divača.

Organ je na poziv IP izrecno odgovoril, da z drugimi dokumenti v zvezi s pooblastili podžupanu ne razpolaga, IP pa nima nobenega razumnega razloga, da temu ne bi sledil. Ob tem IP nima pristojnosti, da bi se spuščal v vprašanje, ali bi takšno pooblastilo moralo obstajati (poleg sklepa, ki ga je organ prosilki posredoval), posledično pa lahko v pritožbenem postopku ugotavlja le, ali zahtevane informacije dejansko obstajajo (ne pa, ali bi morale obstajati).

Glede na navedbe organa ter ugotovitve v pritožbenem postopku IP tako nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je prosilki v zvezi s tč. 3 njene zahteve posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga, in sicer je to storil v obliki napotila, skladno s petim odstavkom 6. člen ZDIJZ. 

IP še poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerim ne razpolaga v obliki in po vsebini, ki ustreza kriterijem prosilca. IP še dodaja, da se v postopku po ZDIJZ presoja le dejanski obstoj zahtevanih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja (in v primeru obstoja zahtevanih informacij javnega značaja tudi morebitne izjeme od prostega dostopa do dokumentov), ne pa drugih obveznosti organa. 

Upoštevaje vse navedeno, IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka