prosilec - Občina Brezovica

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zavrnil zahtevo prosilke po posedovanju prilog k vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem za leto 2024. Ugotovil je, da zahtevana dokumentacije vsebuje varovane osebne podatke,  pri čemer zaradi koncentracije osebnih podatkov ni mogoča uporaba delnega instituta. Iz navedenega razloga je IP zavrnil pritožbo prosilke.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-488/2024/4

Datum: 21. 1. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilka) z dne 19. 12. 2024, zoper odločbo Občine Brezovica, Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica (v nadaljevanju organ), št. 09002-5/2024-2 z dne 12. 12. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 19. 12. 2024 zoper odločbo Občine Brezovica, št. 09002-5/2024-2 z dne 12. 12. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je dne 25. 11. 2024 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zahtevala dokumente prvo uvrščene stranke, ki jih je ta morala priložiti k vlogi na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, ki je bil objavljen na spletni strani organa dne 9. 9. 2024.

(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 09002-5/2024-2 z dne 12. 12. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v celoti zavrnil posredovanje dokumentacije. V obrazložitvi slednje je navedel, da postopki po javnem razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, ki je bil objavljen na njegovi spletni strani, še niso zaključeni in da bi razkritje vsebine lahko vplivalo na nadaljnje postopke.

(3) Dne 19. 12. 2024 je prosilka zoper navedeno odločitev organa vložila pritožbo. V njej povzema vsebino izpodbijane odločbe in se pri tem sprašuje, na katere nadaljnje postopke bi lahko vplivalo razkritje zahtevanih dokumentov ter komu bi razkritje teh lahko škodilo. Meni, da upravičeno zahteva vpogled v dokumente prvo uvrščene stranke, saj se pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem razpolaga z javnimi sredstvi. 

(4) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo nadomestil, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 10. 1. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7) IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (zgolj) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki in ali so te prosto dostopne javnosti, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ.

(8) Nadalje IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilke in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 ter sodbi št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024. Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilke in presojati le, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilka navedla v zahtevi z dne 25. 11. 2024, tj. z dokumenti, ki jih je prvo uvrščena stranka priložila vlogi na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, in ne morebiti tudi sama vloga prvo uvrščene stranke.

(9) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ ter da slednji z zahtevano dokumentacijo tudi razpolaga. Dne 10. 1. 2025 je namreč organ IP posredoval dokumente, ki ji jih je prepoznal kot dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilke, in sicer:

- izjavo v primeru bivanja pri starših ali sorodnikih z dne 18. 9. 2024,

- izjavo o morebitnih neobdavčljivih dohodkih z dne 18. 9. 2024,

- overjeno izjavo o obstoju zunajzakonske skupnosti z dne 16. 9. 2024,

- izjavo o pridobivanju podatkov z dne 18. 9.2024,

- izjavo o premoženju prosilca in članov gospodinjstva,

- potrdilo o državljanstvu z dne 16. 9. 2024,

- potrdilo o stalnem prebivališču z dne 16. 9. 2024,

- potrdilo o začasnem prebivališču z dne 16. 9. 2024,

- potrdilo o začasnem prebivališču z dne 16. 9. 2024,

- potrdilo FURS, FU Ljubljana o izplačanih obdavčljivih dohodkih z dne 16. 9. 2024,

- potrdilo FURS, FU Ljubljana o izplačanih obdavčljivih dohodkih z dne 16. 9. 2024,

- prometno dovoljenje (2x),

- obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje od dne 1. 10. 2023 do dne 31. 12. 2023,

- povzetek obračuna dohodkov, izplačanih v obdobju od dne 1. 1. do dne 31. 12. 2023 z dne 17. 9. 2024,

- potrdilo banke za obdobje od dne 1. 1. 2023 do dne 31. 12. 2023 o prilivu iz naslova plač z dne 16. 9. 2024,

­­- potrdilo banke za obdobje od dne 1. 1. 2023 do dne 31. 12. 2023 o prilivu iz naslova plač z dne 16. 9. 2024,

- odločbo Centra za socialno delo, št. 1231-3092/2024-31925/3 z dne 17. 07. 2024 v zadevi uveljavljanja pravic iz javnih sredstev,

- odločbo Centra za socialno delo št. 1231-3092/2024-31925/2 z dne 17. 07. 2024 v zadevi uveljavljanja pravic iz javnih sredstev,

- potrdilo Centra za socialno delo št. 1231-3092/2024-31925 z dne 17. 09. 2024,

- potrdilo iz evidence Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, št. 11000-164638/2024-1 z dne 16. 9. 2024,

- dokument Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, št. 11000-73645/2024-1 z dne 5. 4. 2024,

- dokument Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, št. 11000-1165560/2024-1 z dne 17. 9. 2024,

- izpisek iz matičnega registra o rojstvu z dne 17. 3. 2022,

- izvid zdravniškega pregleda z dne 17. 9. 2024,

- izvid zdravniškega pregleda z dne 4. 9. 20224,

- izvid zdravniškega pregleda z dne 6. 5. 20224,

- izvid z dne 10. 1. 2024,

- zdravniško potrdilo z dne 18. 9. 2024,

- izvid z dne 20. 8. 2024,

- pogodbo o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca z dne 18. 7. 2022.

(9) IP je vpogledal v posredovano dokumentacijo ter ugotovil, da slednja vsebuje osebne podatke, zato je navedene dokumente primarno presojal z vidika varstva osebnih podatkov.

(10) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(11) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji, poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Glede na navedeno ni dvoma, da podatki, vsebovani v zgoraj navedeni dokumentaciji, izpolnjujejo merila za osebne podatke.

(12) Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku z zahtevo po ZDIJZ, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se, ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ali če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ali gre dejansko za tovrstne informacije, pa je treba ugotavljati za vsak primer posebej, saj gre za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri tem pa je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov.

(13) IP je pregledal posredovane dokumente in ugotovil, da v konkretnem primeru pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov ni podana. Dodatno IP izpostavlja, da iz spisovne dokumentacije izhaja, da je bil postopek razvrstitve prvouvrščene stranke, na katero se sklicuje prosilka v zahtevi z dne 25. 11. 2024, obnovljen, odločba organa razveljavljena ter zadeva vrnjena v ponovno odločanje. Iz tega sledi, da na javnem razpisu za oddajo neprofitnega stanovanja v najem z dne 9. 9. 2024, na katerega se nanaša zahteva prosilke za posredovanje dokumentacije, ni bil izbran noben upravičenec, ki bi se ga uvrstilo na prednostno listo za oddajo neprofitnega stanovanja v najem. Posledično nihče ni bil pozvan k sklenitvi najemne pogodbe s strani organa, kar pomeni, da ni prišlo do razpolaganja s stvarnim premoženjem organa in porabe javnih sredstev.

(14) Izhajajoč iz ugotovitve, da dokumenti, ki so predmet presoje tega pritožbenega postopka, vsebujejo varovane osebne podatke, je IP dalje presojal, ali je v posameznih dokumentih možno izvesti delni dostop, kot to določa 7. člen ZDIJZ.

(15) Delni dostop je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Nadalje je ta določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba), iz katere sledi, da je delni dostop mogoč, če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Ne glede na to se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Obe navedeni določbi opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Vendar pa implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih težav ločevanja prosto dostopnih od zavarovanih podatkov, temveč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni treba odobriti takrat, ko bi bil ta brez smisla, ker bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (primer Olli Mattila proti Komisiji in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta tehnični in vsebinski vidik.

(16) Kot že zgoraj navedeno, presojani dokumenti vsebujejo številne varovane osebne podatke, zato tudi po oceni IP delni dostop v obravnavnem primeru ni mogoč. Koncentracija varovanih osebnih podatkov in njihova medsebojna prepletenost je namreč tako velika, da izločitev nevarovanih podatkov iz dokumentov ne bi bila možna na način, da varovani osebni podatki ne bi bili ogroženi. Če pa bi v presojanih dokumentih prekrili vse varovane osebne podatke, bi prosilka prejela samo prazne dokumente, kar pa bi za slednji bilo brez posebne vrednosti.

(17) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je treba zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

(18) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(19) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke