prosilec - Občina Brežice

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala poročila o cenitvi več nepremičnin. Organ je zahtevi delno ugodil, zavrnil pa jo je v delu poročil, ki se nanašajo na ocenjeno vrednost nepremičnin in na podatke, ki so bili neposredna podlaga za izračun te vrednosti ter prosilki zaradi varstva avtorske pravice cenilke omogočil dostop v obliki vpogleda. V pritožbi se je prosilka utemeljeno sklicevala na kršitve pravil postopka, saj izrek odločbe ni bil izvršljiv. IP je v pritožbenem postopku odpravil izpodbijano odločbo v prvi točki izreka, ugotovil, katero poročilo ustreza, kateremu delu zahteve in o dostopu do njih odločil v izreku. Glede obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je IP organu pritrdil, da je ta podana glede zneska ocenjene vrednosti nepremičnine in podatkov, ki so bili neposredna podlaga za izračun te vrednosti, ne pa tudi glede ostalih podatkov, ki so navedeni v cenitvenih poročilih. V izreku odločbe je IP tako organu naložil, da razkrije določene strani poročil, v katerih se znesek ocenjene vrednosti nepremičnine in podatki, ki so bili neposredna podlaga za izračun te vrednosti, ne nahajajo. Pritrdil pa je tudi odločitvi organa v delu, ki se nanaša na to, da se prosilka lahko seznani z zahtevanimi dokumenti z vpogledom zaradi varstva avtorske pravice cenilke. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-452/2024/7

Datum: 22. 1. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe ........ zastopa odvetnica ..........(v nadaljevanju prosilka) z dne 24. 10. 2024, zoper odločbo Občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice (v nadaljevanju organ), št. 090-0017/2024 - 2 z dne 8. 10. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 24. 10. 2024 se delno ugodi in se odločba Občine Brežice, št. 090-0017/2024 - 2 z dne 8. 10. 2024 delno odpravi v 1. točki izreka ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v poročila, in sicer:

-       Poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št.: 1856/405 in 1856/406, obe k.o. 1301 Krška vas za poslovne potrebe naročnice: stran 1, 2 (razen podatka o ocenjeni vrednosti), 3 do 24, 31, 32,

-       Poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št.: 1856/402, 1856/404, obe k.o. 1301 Krška vas stran 1, 2 (razen podatka o ocenjeni vrednosti), 3 do 22,

-       Poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št.: 1856/94, 1856/191,1856/314, 1956/315, 1856/326, vse k.o. 1301 Krška vas in višini najemnine za iste nepremičnine: stran 1, 2 (razen podatka o ocenjeni vrednosti), 3 do 23, 28 od začetka podpoglavja »4.4.2. Mera kapitalizacije«, 29, 32, 34, 36 od začetka podpoglavja »4.2.3.2 Mera kapitalizacije«, 37,

-       Poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št.: 290/1, 291/6, 297/1, 297/2, 298/5, 320/18 vse k.o. 1299 Zakot: stran 1, 2 (razen podatka o tržni vrednosti), 4 do 25, 26 (do vključno »Preglednice realiziranih transakcij, ki odgovarjajo kriterijem izbire, v analiziranem časovnem obdobju«), 30 od začetka podpoglavja »4.4.2. Mera kapitalizacije«, 31, 35.

2. V delu zahteve, ki se nanaša na ocenjeno vrednost nepremičnin in na podatke, ki so bili neposredna podlaga za izračun te vrednosti ter na način dostopa s posredovanjem elektronske kopije dokumentov, se pritožba zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 30. 9. 2024 na organ naslovila elektronsko sporočilo, v katerem je zahtevala posredovanje dokumentacije v elektronski obliki, na njen elektronski naslov:

- poročilo o oceni tržne vrednosti parcel št. 1856/326, 1856/191, 1856/314, 1856/315 in 1856/94, vse k. o. Krška vas, pri čemer jo je zanimala tako cenitev za potrebe izračuna tržne vrednosti, kot tudi najemnine,

- poročilo o oceni tržne vrednosti parcel 1856/406, 1856/402 in 1856/404, vse k. o. Krška vas,

- cenitev oziroma cenitve, na katere se sklicuje predlog najemne pogodbe za nepremičnine na Maistrovi,

- morebitne druge cenitve, ki niso zgoraj navedene, se pa vsebinsko nanašajo na spodnjo problematiko zemljišč na Borštu in Maistrovi.

(2) O zahtevi prosilke je organ izdal odločbo št. 090-0017/2024 – 2 z dne 8. 10. 2024, s katero je delno ugodil zahtevi prosilke, zavrnil pa jo je v delu poročil, ki se nanašajo na ocenjeno vrednost nepremičnin in na podatke, ki so bili neposredna podlaga za izračun te vrednosti. Iz druge točke izreka izhaja, da se do informacij dovoli vpogled. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je zavrnitev utemeljil na 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je navedel, da ocenjena vrednost nepremičnin in podatki, ki so bili neposredna podlaga za izračun te vrednosti, predstavljajo izjemo od pravice dostopa do informacije javnega značaja, saj bi v primeru razkritja teh podatkov, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa oziroma dejavnostjo organa, le to povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Razkritje navedenih podatkov bi nedvomno negativno vplivalo na kvaliteto izvedbe razpolaganja s stvarnim premoženjem organa z vidika gospodarnega ravnanja organa z njegovim stvarnim premoženjem. Varuje se interes organa, da s stvarnim premoženjem upravlja gospodarno in da pri razpolaganju s stvarnim premoženjem doseže čim boljše rezultate za organ. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da se dovoli prosilki vpogled v naslednje dokumente v naslednjem obsegu:

- poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 1856/405, 1856/406, obe k. o. 1301 Krška vas za poslovne potrebe naročnice: strani 1, 2 (razen podatka o ocenjeni vrednosti), 3 do 24, 31, 32,

- poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 1856/402, 1856/404, obe k. o. 1301 Krška vas za poslovne potrebe naročnice: strani 1, 2 (razen podatka o ocenjeni vrednosti), 3 do 22,

- poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 1856/194, 1856/377, obe k. o. 1301 Krška vas : strani 1, 2 (razen podatka o ocenjeni vrednosti), 3 do 23,

- poročilo o oceni tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 1856/94, 1956/191 (pravilno op. IP 1856/191), 1956/314 (pravilno op. IP 1856/314), 1956/315, (pravilno op. IP 1856/315), 1856/326, obe k. o. 1301 Krška vas za poslovne potrebe naročnice: strani 1, 2 (razen podatka o ocenjeni vrednosti), 3 do 23, 29, 32, 34, 37,

 - poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 290/1, 291/6, 297/1, 297/2, 298/5, 320/18 vse k. o. 1299 Zakot za poslovne potrebe naročnice: strani 1, 2 (razen podatka o ocenjeni vrednosti), 4 do 26 (razen podatka o ocenjeni vrednosti), 31, 35.

Iz vsebine obrazložitve še izhaja, da se organ glede pravne podlage za način seznanitve z vpogledom sklicuje na 25. člen ZDIJZ. Ob tem navaja, da je izdelovalka poročil navedla, da je ocena tržne vrednosti oziroma najemnine poslovna skrivnost, zato so zaupne narave in da brez dovoljenja cenilke oziroma naročnika cenitve njihova objava, kopiranje in uporaba za druge namene ni dovoljena. Hkrati navaja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZASP), ki v 12. točki drugega odstavka 5. člena določa, da izvedenska mnenja veljajo za avtorska dela, cenitev pa je izvedensko mnenje o vrednosti stvari.

(3) Dne 24. 10. 2024 je prosilka po pooblaščenki zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo in da odločbe ni mogoče preizkusiti. Navaja, da iz izreka izhaja, da se zavrne dostop do ocenjene vrednosti nepremičnin in do podatkov, ki so bili neposredna podlaga za izračun te vrednosti, iz obrazložitve, kjer je natančno navedeno dostop do katerih strani poročil se dovoli, pa je navedeno, da se zavrne le glede podatka o ocenjeni vrednosti. Prav tako je izrek povsem nejasen, ker ni razvidno, za katere druge cenitve organ meni, da ustrezajo tretji in četrti točki zahteve. Prav tako je v obrazložitvi navedeno, da se omogoči dostop tudi do poročil za parcele, ki v izreku niso navedene. Prosilka prav tako navaja, da ni utemeljena zavrnitev izjeme na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj zanjo niso izpolnjeni pogoji. Navaja, da ni razvidno, kdo je naročnik cenitve, ki so predmet zahteve in s kakšnim namenom je cenitev nastala. Obrazložitev nima zaključka, zakaj so poročila nastala v zvezi z notranjim delovanjem niti niso podani pogoji, da obstajajo motnje za organ, ali da bi razkritje podatkov nedvomno negativno vplivalo na kvaliteto izvedbe razpolaganja s stvarnim premoženjem organa z vidika gospodarnega ravnanja organa z njegovim stvarnim premoženjem. Ni razvidno, kakšne motnje naj bi nastale in kako bi razkritje podatkov vplivalo na razpolaganje s stvarnim premoženjem, niti ni navedeno, za kakšno razpolaganje gre, saj nekatere nepremičnine niso last organa, zato se prosilka niti ne more konkretizirano opredeliti do zaključkov organa in je poseženo v njeno pravico do pritožbe. Odločba je edino povezana z najemnim razmerjem na Maistrovi ulici, nima pa to nobene veze z ostalimi nepremičninami. Prosilka prav tako meni, da sklenitev najemnega razmerja ne sodi med razpolaganje s stvarnim premoženjem, saj v skladu z drugim členom Stvarnopravnega zakonika najem ne predstavlja ene od stvarnih pravic na nepremičnini. Tudi sicer prodajna vrednost nepremičnine ne more vplivati na kvaliteto razpolaganja s premoženjem, ki se odda v najem in na ponudbe glede višine najemnin, zato razkritje ocene vrednosti in podatkov, ki so neposredna podlaga za izračun te vrednosti, ne more povzročiti motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Odločba prav tako ne opredeljuje, da bi organ sploh nameraval razpolagati s stvarnim premoženjem, zato je zatrjevanje organa nepreverljivo. Nadalje so nepremičnine parcele št. 1856/406, 1856/402 in 1856/404, k. o. Krška vas v lasti prosilke do celote, zato jih organ ne more prodajati in razkritje njihove vrednosti ne more vplivati na motnje pri delovanju organa niti tega organ v izpodbijani odločbi ne pojasni. Prav tako je povsem pravno zmotno, da prosilka nima vpogleda v ocenjeno vrednost lastnih nepremičnin. Prav tako organ ni ugotovil, da na nepremičninah v Maistrovi ulici, torej na nepremičninah parc. št. 290/1, 291/6, 297/1, 297/2, 298/5, 320/18, vse k. o. 1299 Zakot, stojijo objekti v lasti organa, saj ne gre za premoženje organa, ampak prosilke in njene stavbne pravice na navedenih nepremičninah, zato bi moral organ nedvomno omogočiti prosilki vpogled v podatke o vrednosti navedenih nepremičnin. Prav tako prosilka ni podala soglasja za cenitev njenih nepremičnin in bi uporaba poročila za namen razpolaganja organa brez vedenja prosilke lahko negativno vplivala na prosilko in ji s tem povzročila nepopravljivo škodo. Prosilka podaja tudi navedbe glede načina seznanitve. Organ v izreku sploh ni zavrnil zahteve prosilke za dostop do informacij v elektronski obliki niti o tem nima razlogov. Navedba organa, da je ocena tržne vrednosti za cenilko tajna, ne pomeni, da to drži, ampak bi se moral organ opredeliti do pogojev, ki jih za izjemo poslovne skrivnosti določa Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS). Še posebej pa je neutemeljeno sklicevanje na poslovno skrivnost za nepremičnine, ki so v lasti prosilke. Prosilka meni, da je izpodbijana odločba pomanjkljiva glede razlogov, da so poročila avtorskopravno varovana. Navaja, da je splošno znano, da organ avtorska dela naroča na način, da se izdelovalec odpove pravicam na delu in je delo v izključni lasti organa.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP. Pred tem pa je dne 8. 11. 2024 z odločbo in pritožbo seznanil cenilko Ireno Gostiša Benčina, BMA Ana Benčina s. p., Defranceschijeva ulica 2, 8000 Novo mesto. Cenilka je dne 27. 11. 2024 podala svojo izjasnitev. Navedla je, da je izvedla cenitve zadevnih nepremičnin ter da so vse ocene tržne vrednosti in cenitvena poročila izdelana za poslovni namen in uporabo organa kot naročnika. V poročilih so navedene omejitve, in sicer cenitve in cenitvena poročila veljajo le za čas, predmet in namen, ki je naveden v poročilu, da poročil ali njegovih delov ni dovoljeno ponatisniti, reproducirati ali posredovati s kakršnimikoli sredstvi. Vsako cenitveno poročilo predstavlja avtorsko delo, naročnik lahko poročilo uporabi zgolj za namen, za katerega je naročil pripravo dela, torej izključno za svoj poslovni, notranji namen. Pojasnila je, da na cenitvena poročila s strani organa ni prejela pripomb. Prav tako je navedla, da ker zakonodaje s področja dostopa do informacij javnega značaj ne pozna, se do zahteve prosilke ne more izreči. Ob odstopu pritožbe je organ podal svoj odgovor na pritožbo prosilke. Organ je glede v pritožbi očitanih nejasnosti o tem, katero poročilo ustreza kateremu delu zahteve, pojasnil, da je domneval, da prosilka želi vpogled v navedena poročila na podlagi pogovorov na sestanku v prostorih organa dne 9. 11. 2023, kjer so se prisotni dogovarjali o ureditvi odprtih razmerji med organom in prosilko, in sicer glede »Maistrove – strojni park« in »območja Boršt« in na podlagi elektronskega sporočila z dne 27. 9. 2024, ki ju tudi prilaga. Resnične so navedbe v pritožbi glede lastništva nekaterih nepremičnin, ki so bile predmet cenitve, in sicer, da je lastnik parc. št. 1856/406, št. 1856/402, št. 1856/404 in št. 1856/405, k. o. Krška vas prosilka, ni pa resnično, da je organ naročil cenitev brez vednosti in soglasja lastnika nepremičnin. Da je bila prosilka seznanjena z naročilom cenitve in se je z njo strinjala, izhaja iz elektronskega dopisovanja med direktorjem prosilke in svetovalko župana mag. Gordano Radanovič z dne 21. 12. 2023 (priloga 2 odgovoru). Direktor prosilke je v sporočilu celo navedel, da je kontakt za lokacijo na Borštu Marko Krajan in za lokacijo na Maistrovi Slavko Rožman. Hkrati je navedel, da sta navedena uslužbenca z ogledom seznanjena. Na nepremičninah parc. št. 1856/405 in št. 1856/406, ki so v lasti prosilke, je vknjižena stavbna pravica v korist organa. Nepremičnine ima v uporabi Komunala Brežice d. o. o., ki opravlja gospodarske javne službe za organ in ima z lastnikom sklenjeno najemno pogodbo za visoko najemnino. Organ bi potreboval predmetne nepremičnine za opravljanje gospodarske javne službe. ZSPDPSLS-1 v drugem odstavku 35. člena določa, da je naročnik cenitve upravljavec stvarnega premoženja in s tem namenom, s strinjanjem prosilke, je organ naročil cenitve za predmetna zemljišča. S tem je tudi utemeljeno, da so bila poročila sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Med naloge organa sodi tudi izvajanje gospodarskih javnih služb in gospodarno ravnanje s stvarnim premoženjem. ZSPDPSLS-1 v prvem odstavku 35. člena določa, da se s stvarnim premoženjem ne sme razpolagati, ga oddajati ali na njem ustanavljati stvarnih pravic pod ocenjeno vrednostjo, če zakon ne določa drugače. Nepremično premoženje in nanj vezane stvarne in obligacijske pravice oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ali sodni cenilec, imenovan na podlagi zakona, ki ureja status in delovanje sodnih cenilcev (ZSPDPSLS-1 v tretjem odstavku 35. člena). Na podlagi navedenega je organ naročil poročila in ta so bila sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Razkritje podatkov o ocenjeni vrednosti nepremičnine in podatkov, ki so bili neposredna podlaga za izračun te vrednosti, bi pomenilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa in bi razkritje teh podatkov nedvomno negativno vplivalo na kvaliteto izvedbe razpolaganja s stvarnim premoženjem organa z vidika gospodarnega ravnanja z njegovim stvarnim premoženjem. Organ je s poročili pridobil informacijo o vrednosti nepremičnin in vsekakor je v interesu vsakega dobrega gospodarja, da pri prodaji ali oddaji v najem iztrži čim višjo ceno, ki pa ne more biti nižja od ocenjene vrednosti, ki jo je po določbah ZSPDPSLS-1 ocenil cenilec. Če bi organ razkril zahtevane podatke, bi težko od potencialnega kupca iztržil čim višjo ceno in bi ravnal negospodarno. Kot je navedel organ že v izpodbijani odločbi, je cenilka navedla, da tržne vrednosti oziroma najemnine predstavljajo poslovno tajnost, zato so zaupne narave tako za cenilko, kakor tudi za stranke in ni dovoljena njihova objava, kopiranje in uporaba za druge namene in potrebe. Organ je za izdelavo poročil cenilki izdal naročilnico št. N-0763-2023 dne 7. 12. 2023 za oceno vrednosti in oceno letne najemnine za nepremičnine parcelne št. 1856/94, št. 1856/314, št. 1856/191, št. 1856/315 in št. 1856/326, k. o. Krška vas (skupaj in po parceli za namen prodaje oz. oddaje v najem), dne 19. 12. 2023 naročilnico št. N-0781-2023 za oceno vrednosti nepremičnine parcela št. 1856/377 in št. 1856/194, k. o. Krška vas, dne 9. 1. 2024 naročilnico št. N-0010-2024 za oceno vrednosti zemljišča parcele št. 1856/402 in št. 1856/404, k. o. Krška vas (za namen nakupa), dne 9. 1. 2024 naročilnico št. N-009/2024 za oceno tržne vrednosti zemljišča parcele št. 1856/405 in št. 1856/406, k. o. Krška vas (upoštevaje breme stavbne pravice, za namen nakupa) in dne 9. 1. 2024 naročilnico št. N-0011-2024 za oceno vrednosti in oceno letne najemnine za nepremičnine parcelne št. 290/1, 291/6, 297/2, 298/5 in 320/18, k. o. Zakot, na območju mesta Brežice (skupaj in po parceli za namen prodaje oz. oddaje v najem). Naročilnice organ prilaga. Organ s cenilko ni sklenil pogodbe, v kateri bi bilo navedeno, da se odpoveduje avtorskim pravicam, račun je cenilka izstavila na podlagi izdane naročilnice, katere vsebina poleg obveznih sestavin (cena, rok plačila in predmet naročila) je bila protikorupcijska klavzula, ne pa tudi odpoved avtorskim pravicam. Na podlagi navedenega so poročila avtorsko delo v skladu s 5. členom ZASP in jih ni dovoljeno kopirati, uporabiti v druge namene in potrebe, kot za tiste, za katere so bila izdelana in jih organ ni mogel prosilki posredovati v elektronski obliki. Organ predlaga, da IP pritožbo zavrne. Prilaga elektronsko sporočilo z dne 27. 9. 2024, z naslovom Ureditev razmerij, ki ga zaposlena pri organu naslavlja na zakonitega zastopnika prosilke. Iz vsebine sporočila izhaja, da razmerja glede lokacij Boršt in strojni park na Maistrovi še niso urejena. Izhaja, da organ prosilki pošilja pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerji za lokacijo Boršt, za lokacijo na Maistrovi pa organ navaja, da bo skladno z zakonodajnim okvirjem objavil javni natečaj za oddajo nepremičnin. Prav tako je navedeno, da je organ izrazil interes za nakup zemljišča prosilke parcelna št. 297/1, k. o. Zakot. Izražen je obojestranski interes, da organ postane lastnik parcele št. 1856/406 k. o. Krška vas, kjer ima že stavbno pravico ter parceli št. 1856/402 in št. 1856/404, obe k. o. Krška vas. Na podlagi Poročila o oceni tržne vrednosti parcel št. 1856/406, št. 1856/402 in št. 1856/404 je organ v navedenem elektronskem sporočilu ponudil določeno ceno. Organ je prav tako ponudil interes za nakup parcele št. 1856/407. Ker je prosilka sporočila, da za parcele št. 1856/326, št. 1856/191, št. 1856/314, št. 1856/315 in 1856/94 ne razpolaga z najemnimi pogodbami, organ v prilogi pošilja v pregled in uskladitev določila najemne pogodbe in zaradi izraženega interesa prosilke za nakup je organ prosilko obvestil tudi o izklicni ceni.

(5) Po prejemu pritožbe dne 28. 11. 2024 je IP dne 13. 12. 2024 organ pozval na dostavo dokumentov in podajo pojasnil, kar je dne 23. 12. 2024 organ dostavil. Organ je IP poslal 4 cenitvena poročila, v katerih je označil, za katere dele šteje, da je dostop omejen. V odgovoru je navedel, da je kot predmet zahteve prepoznal 4 cenitvena poročila, poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 1856/194 in 1856/377, obe k. o. Krška vas se ne nanašajo na ureditev razmerji med prosilko in organom in je bilo pomotoma predmet odločbe. Nadalje je organ pojasnil, kateri alineji zahteve ustreza posamezno poročilo. Navedel je, da drugi alineji zahteve ustreza - poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 1856/405, 1856/406, obe k. o. 1301 Krška vas za poslovne potrebe naročnice in poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 1856/402, 1856/404, obe k. o. 1301 Krška vas za poslovne potrebe naročnice. Tretji alineji zahteve, torej za nepremičnine na Maistrovi ulici, ustreza poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 290/1, 291/6, 297/1, 297/2, 298/5, 320/18 vse k. o. 1299 Zakot. Četrti alineji zahteve pa poročilo, ki se nanaša na problematiko zemljišč na Borštu, in sicer poročilo o oceni tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 1856/94, 1856/191, 1856/314, 1856/315, 1856/326, vse k. o. 1301 Krška vas za poslovne potrebe naročnice. IP pa ugotavlja, da slednje poročilo ustreza tudi prvi alineji zahteve. Glede neskladja izreka in obrazložitve je organ navedel, da potekajo med prosilko in organom dogovori o ureditvi medsebojnih razmerij glede nepremičnin “na Borštu” in “na Maistrovi”. Zemljišča "na Maistrovi" obsegajo nepremičnine parc. št. 290/1, 291/6, 297/2, 298/5, 320/18 k.o. Zakot. Iz zemljiške knjige izhaja, da so nepremičnine last organa, prosilka uporablja predmetna zemljišča za strojni park. Kot že navedeno zgoraj sta prosilka in organ v teku pogovorov o ureditvi navedenih razmerij glede nepremičnine “na Borštu” in “na Maistrovi”, za kar je organ naročil poročila o ocenjeni vrednosti. Izrek in obrazložitev odločbe nista v nasprotju, saj je v izreku navedeno besedilo kot ga je prosilka navedla v svoji zahtevi, v obrazložitvi pa so citirana poročila, kot izhaja iz posameznih naslovov poročil. Glede poizvedbe IP, na kakšen način je organ uredil razmerja s cenilko, je organ pojasnil, da je ta razmerja uredil le z naročilnicami. Prav tako se je organ opredelil glede tega kateri podatki v posameznih poročilih predstavljajo ocenjeno vrednost nepremičnin in kateri podatke, ki so bili neposredna podlaga za izračun ocenjene vrednosti. V odgovoru je organ prav tako opredelil za kakšen namen je bila cenitev naročena in pojasnil, da noben od pravnih poslov še ni bil zaključen.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(8) IP uvodoma poudarja, da v postopku po ZDIJZ pravni interes oz. interes posameznika za dostop do konkretne informacije, ni relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in IP kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes za to presojo ni pomemben. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni interes. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Iz navedenih razlogov niso pravno relevantne pritožbene navedbe prosilke, da zato, ker je lastnica določenih nepremičnin, ki so bile predmet cenitvenih poročil, je še toliko bolj upravičena do dostopa do teh informacij.

(9) V obravnavani zadevi je v pritožbenem postopku sporno, kateri dokumenti ustrezajo zahtevi prosilke in o katerih dokumentih je organ odločal ter s tem v zvezi, ali so podane kršitve postopka zaradi nasprotja med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe. Sporno je, ali se organ utemeljeno sklicuje na varstvo notranjega delovanja oziroma dejavnosti organa v zavrnilnem delu ter vprašanje načina seznanitve z informacijo, saj je prosilka zahtevala dostop s posredovanjem elektronske oblike dokumentov, organ pa je odločil, da se ji omogoči le vpogled.

(10) Utemeljena je pritožbena navedba prosilke, da izpodbijana odločba ni izvršljiva in da je njen izrek v nasprotju z obrazložitvijo. V delu pa temu pritrjuje tudi organ, ko navaja, da je z izpodbijano odločbo odločil o poročilu o oceni vrednosti nepremičnin, ki niso bile predmet zahteve, in sicer gre za poročilo o oceni vrednosti nepremičnini parc. št.: 1856/194 in 1856/377, obe k. o. Krška vas. Prav tako IP ugotavlja, da sicer drži, da je del odločbe tudi obrazložitev, vendar je le izrek izvršljiv. Iz izreka izpodbijane odločbe pa izhaja le povzetek zahteve prosilke, ne pa navedba dokumentov, dostop do katerih je organ prosilki ugodil in ustrezajo zahtevanim informacijam. Glede na pojasnila organa, katera poročila ustrezajo katerim delom zahteve, IP tako ugotavlja, da prvi alineji zahteve ustreza Poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št.: 1856/94, 1856/191,1856/314, 1956/315, 1856/326, vse k.o. 1301 Krška vas in višini najemnine za iste nepremičnine, drugi alineji zahteve ustrezata dve poročili, in sicer Poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št.: 1856/405 in 1856/406, obe k.o. 1301 Krška vas za poslovne potrebe naročnice in Poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št.: 1856/402, 1856/404, obe k.o. 1301 Krška vas. Tretji alineji zahteve, s katero je prosilka zahtevala cenitve, na katere se sklicuje predlog najemne pogodbe za nepremičnine na Maistrovi, ustreza Poročilo ocena tržne vrednosti lastninske pravice na nepremičninah parc. št.: 290/1, 291/6, 297/1, 297/2, 298/5, 320/18 vse k.o. 1299 Zakot. Ob tem je organ navedel, da z drugimi poročili, ki bi se nanašala na problematiko zemljišč na Borštu in Maistrovi, ne razpolaga oziroma je navedel, da se poročilo, ki ustreza zahtevi iz prve alineje, nanaša tudi na četrto alinejo. Ker je organ v obrazložitvi namesto v izreku odločil o dostopu do navedenih poročil, je IP odpravil prvo točko izreka in v izreku sam odločil o navedenih dokumentih. 

(11) IP poudarja, da v pritožbenih postopkih presoja zakonitost izpodbijanih odločb po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji izpodbijane odločbe, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji izpodbijane odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati. Slednje pomeni, da na presojo IP v obravnavanem primeru nimajo vpliva dejstva, ali so bile nepremičnine, ki so bile predmet cenitvenih poročil, po izdani odločbi prodane, kupljene oziroma je bilo najemno razmerje spremenjeno. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so zahtevana cenitvena poročila prosto dostopna informacija javnega značaja ali predstavljajo izjemo od dostopa zaradi varstva notranjega delovanja organa. IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do izjeme varstva notranjega delovanja organa. Ob tem pa IP dodaja, da se ni opredelil do obstoja izjeme varstva poslovne skrivnosti, saj se nanjo organ ne sklicuje, le pavšalno navaja, da se je cenilka sklicevala na načelo zaupnosti.

(12) Za obstoj izjeme notranjega delovanja organa morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in - specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

(13) Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, IP pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo tako dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Namen te izjeme je namreč v preprečevanju škode, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi namreč v primeru, da bi tovrstni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

(14) Organ je v izpodbijani odločbi in v pojasnilih, ki jih je podal v pritožbenem postopku in s katerimi je bila prosilka seznanjena, glede izpolnjevanja prvega kriterija med drugim navedel, da so bila zahtevana cenitvena poročila pridobljena izključno za namen postopka razpolaganja z nepremičnim premoženjem, skladno z ZSPDSLS-1, in da so dokumenti podlaga za določitev vrednosti nepremičnin v tem postopku. Pojasnil je, da obstajajo odprta razmerja med organom in prosilko, in sicer glede »Maistrove – strojni park« in »območja Boršt«. Na nepremičninah parc. št. 1856/405 in št. 1856/406, ki so v lasti prosilke, je vknjižena stavbna pravica v korist organa. Nepremičnine ima v uporabi Komunala Brežice d. o. o., ki opravlja gospodarske javne službe za organ in ima z lastnikom sklenjeno najemno pogodbo za visoko najemnino. Organ bi potreboval predmetne nepremičnine za opravljanje gospodarske javne službe. Smiselno enako velja za parc. št. 1856/402 in št. 1856/404, ki so v lasti prosilke. Za nepremičnine »na Borštu« (parc. št.: 1856/94, 1856/191,1856/314, 1956/315, 1856/326, vse k.o. 1301 Krška vas ) velja, da so v lasti organa, a v najemu prosilke, ki pa nima najemne pogodbe, hkrati pa je s strani prosilke izražen interes za njihov nakup. Nepremičnine na Maistrovi (k. o. Zakot) pa so pretežno (razen parc. št. 297/1) v lasti organa, so pa v uporabi prosilke, ki ima na njih strojni park. Iz elektronskega sporočila zaposlene pri organu izhaja, da tudi še v času izdaje izpodbijane odločbe navedena razmerja niso urejena (glej elektronsko sporočilo z dne 27. 9. 2024). Iz celotne dokumentacije je razvidno, da gre za dolgotrajna kompleksna (sporna) razmerja, v katerih se prepletajo nasprotni interesi prosilke in organa glede ureditve prenosa lastništva, morebitne menjave oziroma prodaje nepremičnin oziroma ureditve najemnih razmerij. Iz elektronskega sporočila z dne 27. 9. 2024 izhaja, da so pogajanja v teku in da razmerja še niso zaključena.

(15) Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS-1 (Ur. l. RS, št. 11/18, z vsemi spremembami in dopolnitvami) določa pravila, ravnanja s stvarnim premoženjem, kamor sodijo pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja, glede na 5. točko 3. člena pa med upravljanje stvarnega premoženja sodi tudi oddajanje v najem. ZSPDPSLS-1 v drugem odstavku 35. člena določa, da je naročnik cenitve upravljavec stvarnega premoženja in s tem namenom, je organ naročil cenitve za predmetna zemljišča. S tem je tudi utemeljeno, da so bila poročila sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Med naloge organa sodi tudi izvajanje gospodarskih javnih služb in gospodarno ravnanje s stvarnim premoženjem. ZSPDPSLS-1 v prvem odstavku 35. člena določa, da se s stvarnim premoženjem ne sme razpolagati, ga oddajati ali na njem ustanavljati stvarnih pravic pod ocenjeno vrednostjo, če zakon ne določa drugače. Nepremično premoženje in nanj vezane stvarne in obligacijske pravice oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ali sodni cenilec, imenovan na podlagi zakona, ki ureja status in delovanje sodnih cenilcev (ZSPDPSLS-1 v tretjem odstavku 35. člena). Na podlagi navedenega je organ naročil poročila in ta so bila sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. IP pritrjuje organu, da bi razkritje podatkov o ocenjeni vrednosti nepremičnine in podatkov, ki so bili neposredna podlaga za izračun te vrednosti, pomenilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa in bi razkritje teh podatkov nedvomno negativno vplivalo na kvaliteto izvedbe razpolaganja s stvarnim premoženjem organa z vidika gospodarnega ravnanja z njegovim stvarnim premoženjem. Organ je s poročili pridobil informacijo o vrednosti nepremičnin in vsekakor je v interesu vsakega dobrega gospodarja, da pri prodaji ali oddaji v najem iztrži čim višjo ceno, ki pa ne more biti nižja od ocenjene vrednosti, ki jo je po določbah ZSPDPSLS-1 ocenil cenilec. Če bi organ razkril zahtevane podatke, bi težko od potencialnega kupca ali najemnika iztržil čim višjo ceno oziroma najemnino in bi ravnal negospodarno. Presojana cenitvena poročila potrjujejo ugotovitve organa in IP, da gre za dokumente, na podlagi katerih je organ oblikoval ponudbeno ceno za prodajo oziroma nakup posamezne nepremičnine, oziroma je predlagal višino najemnine, in da kot taka torej obsegajo podatke, pomembne za notranje razmišljanje organa. Obsegajo namreč podatke o ocenjeni vrednosti zadevnih nepremičnin in podatke, ki so bili podlaga za izračun te vrednosti, iz česar izhaja, da dokumenti razkrivajo podlago za razmišljanja organa glede določitve vrednosti posameznih nepremičnin in posledično višine kupnine oziroma najemnin. Izvajanje te naloge organa pa tako nedvomno predstavlja notranje delovanje organa.

(16) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da celoten postopek oblikovanja ustrezne cene oziroma ustrezne najemnine, ki med drugim vsebuje tudi izdelavo cenitvenega poročila, sodi v notranje delovanje organa. Pri izjemi notranjega delovanja organa se namreč (ob pogoju nastanka škode) varujejo podatki, ki so izdelani zaradi nekih notranjih potreb organa oziroma oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, kot obrazloženo že predhodno v (13). Zahtevani dokumenti očitno niso namenjeni zunanjemu krogu oseb, pač pa internemu delovanju organa, saj služijo oblikovanju ponudbe za nakup nepremičnin prosilke, oziroma za ponudbo prodaje nepremičnin organa prosilki oziroma širši javnosti ter določitvi najemnin. Kot je iz elektronskega sporočila zaposlene pri organu razvidno, v času izdaje izpodbijane odločbe posli v zvezi z nepremičninami iz poročil še niso bili zaključeni, ampak so pogajanja še potekala. Ob tem se IP strinja z organom, da je ta postopke ravnanja s stvarnim premoženjem dolžan voditi učinkovito, s čim manjšimi stroški za dosego danega rezultata oziroma z danimi stroški doseči čim boljši rezultat za državo ali samoupravne lokalne skupnosti (drugi odstavek 5. člena ZSPDSLS-1). Prvi pogoj, ki mora biti podan za obstoj izjeme notranjega delovanja organa, je torej po oceni IP v obravnavanem primeru izpolnjen.

(17) Nadalje je IP presojal obstoj drugega pogoja izjeme notranjega delovanja organa, in sicer, ali bi razkritje zahtevanih informacij povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (t.i. specifični škodni test). Na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je dostop do informacije mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter pravico javnosti, da se seznani z informacijo, nagne proti škodi, ki bi bila storjena delovanju in dejavnosti organa. Pri uporabi izjeme notranjega delovanja organa je potrebna posebna previdnost, saj se neredko zgodi, da organi zahtevanih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jim škodovale pri ugledu ali pa bi celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Besedo »motnje« je zato treba razlagati v smislu, da bi razkritje podatka pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. Poleg tega je treba pri presoji vselej imeti pred očmi, da določba 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pomeni omejitev ustavne pravice posameznika do dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave Republike Slovenije). V primeru konflikta med ustavno pravico posameznika in interesom organa pa je treba omejitve človekovih pravic razlagati zelo ozko. Izrazito restriktivno razlago predmetne izjeme je zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije, ko je v sodbi št. I U 1176/2010-12 z dne 30. 11. 2011 zapisalo, da je dokazno breme glede razlogov za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«.

(18) Organ je v pojasnilih v pritožbi med drugim navedel, da bi razkritje cenitvenih poročil nedvomno negativno vplivalo na kvaliteto razpolaganja z nepremičninami z vidika gospodarnega ravnanja s stvarnim premoženjem, kamor sodi tako nakup, prodaja, najem oziroma oddaja nepremičnega premoženja. Ker mora organ ravnati gospodarno in prodati/oddati nepremičnine po najvišji možni ceni/najemnini in nasprotno kupiti/najeti nepremičnine po najnižji možni ceni, bi bilo pričakovati slabši uspeh razpolaganja s stvarnim premoženjem v primeru, da bi nasprotna pogodbena stranka (kupec/najemnik/prodajalec/najemodajalec) vedela, kakšno cenitev nepremičnine je organ pridobil. Nedvomno lahko IP pritrdi tudi tem navedbam organa. Nasprotne stranke bi nedvomno poskušale doseči ceno glede na dejstva, s katerimi bi razpolagale, med tem ko je namen gospodarnega ravnanja z nepremičninami v lasti države oziroma občin nasproten. Poleg tega je organ dolžan, da doseže čim boljše razpolaganje z nepremičninami, ki je čim bolj v korist in ne v škodo proračunu. Razkritje zahtevanih podatkov bi torej lahko ogrozilo oziroma drugače negativno vplivalo na uspešnost postopka razpolaganja z nepremičninami, in s tem bi povzročilo premoženjsko in drugo škodo organu. IP tako v obravnavanem primeru sledi navedbam organa, da je izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja organa. IP se namreč povsem strinja z organom, ko ta navaja, da varuje interes lokalne skupnosti, da s stvarnim premoženjem upravlja gospodarno in da v postopku razpolaganja z nepremičninami doseže čim boljše rezultate, vezane na razpolaganje z javnim premoženjem, kar je sicer hkrati tudi javni interes.

(19) Upoštevaje vse navedeno IP ocenjuje, da obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju organa, ki bi nastale zaradi seznanitve prosilke oziroma javnosti z ocenjeno vrednostjo predmetnih nepremičnin oziroma s podatki, ki so bili neposredna podlaga za izračun te vrednosti, kar pomeni, da je škoda, ki bi nastala za delovanje organa ob razkritju, izkazana. To pomeni, da sta v obravnavanem primeru kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, iz česar izhaja, da je podana izjema notranjega delovanja organa, pri čemer je ta izjema podana glede zneska ocenjene vrednosti nepremičnine in podatkov, ki so bili neposredna podlaga za izračun te vrednosti, ne pa tudi glede ostalih podatkov, ki so navedeni v cenitvenih poročilih. V izreku odločbe je IP tako organu naložil, da razkrije določene strani poročil, v katerih se znesek ocenjene vrednosti nepremičnine in podatki, ki so bili neposredna podlaga za izračun te vrednosti, ne nahajajo. Pri čemer je IP upošteval, da so zneski ocenjene vrednosti nepremičnine oziroma najemnine jasno razvidni iz izračuna. Podatki, ki so bili neposredna podlaga za izračun vrednosti nepremičnine, oziroma najemnine, pa so razvidni iz naslednjih delov poročila: ocenjevanje vrednosti po metodi tržnih primerjav; enota primerjave, identifikacija primerljivih poslov; analiza izbranih primerljivih poslov - transakcij; prilagoditve; opis prilagoditev; sklep - prosto zemljišče (brez upoštevanja stavbne pravice); vrednost nadomestila za stavbno pravico na stavbnem zemljišču; sklep - vrednost predmeta ocene vrednosti; najemnina, analiza nepremičnine; ocena vrednosti s pomočjo modela množičnega vrednotenja, potencialni prihodek, donosnost, kapitalizacija, premija za tveganje pri naložbah v nepremičnine. IP pri tem poudarja, da obravnavani primer sledi praksi IP v primerljivih primerih, in sicer glej odločbe IP št.: 090-221/2022 z dne 5. 8. 2022, 090-306/2023 z dne 23. 11. 2023 in 090-46/2020 z dne 28. 5. 2020.

(20) Ker je organ zahtevana cenitvena poročila plačal z javnimi sredstvi, IP na tem mestu izpostavlja še določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka tega člena (torej tudi obstoj izjeme notranjega delovanja organa), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v taksativno naštetih primerih (ki za obravnavani primer niso relevantna). Iz navedenega jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo notranjega delovanja organa), kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali podatki o ocenjeni vrednosti nepremičnin in podatki, ki so bili neposredna podlaga za izračun te vrednosti, in so navedeni v zahtevanih cenitvenih poročilih, pomenijo podatke o porabi javnih sredstev.

(21) Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije pojma poraba javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[1] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[2] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, da poraba javnih sredstev niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. Podatki v obravnavanem primeru sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar je treba upoštevati, da se vsebina teh podatkov nanaša na področje opravljanja zadev javnega pomena in s tem posledično tudi na porabo javnih sredstev.

(22) Zahtevana cenitvena poročila so bila izdelana na podlagi naročilnic, ki jih je izdal organ, kar pomeni, da so organu nastali stroški, ki jih je plačal iz javnih sredstev. Navedeno niti ni sporno. Nadalje IP ugotavlja, da so zahtevani dokumenti po naravi mnenja oziroma poročila in ne pomenijo že samega prenosa kakršnega koli premoženja samoupravne lokalne skupnosti oziroma javnih sredstev. Kot že rečeno, zadevni dokumenti vsebujejo ocenjeno vrednost posameznih nepremičnin in podatke, ki so bili neposredna podlaga za izračun te vrednosti. Glede na to, da so zahtevane cenitve le podlaga za oblikovanje višine prodajne/ponudbene cene za nakup nepremičnine, oziroma višine najemnine in ne vsebujejo podatka o višini cene, po kateri bodo oziroma so predmetne nepremičnine dejansko prodane/kupljene, oziroma o višini najemnine, za katero je nepremično premoženje oddano oziroma vzeto v najem, po mnenju IP sami zahtevani dokumenti oziroma podatki v njih niso podatki, ki bi neposredno predstavljali podatke o porabi javnih sredstev. Ker torej obravnavani podatki ne pomenijo porabe javnih sredstev v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, navedena določba ne more biti podlaga za razkritje vsebin zahtevanih cenitvenih poročil, ki je sicer varovana na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(23) IP po uradni dolžnosti ugotavlja še obstoj izjeme od prostega dostopa po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (t.i. varovani osebni podatki), upoštevaje določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov in Zakona o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2. V cenitvenih poročilih so namreč navedeni osebni podatki sodne cenilke, ki je zahtevana cenitvena poročila pripravila. IP ugotavlja, da je v zvezi z osebnimi podatki sodnih cenilcev in izvedencev treba upoštevati, da Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih v tretjem odstavku 22. člena določa, kateri podatki v imeniku so javni, in med drugim so to podatki o osebnem imenu, znanstvenem ali strokovnem naslovu, poštnem naslovu, na katerem je dosegljiv, kontaktni številki telefona in kontaktnem naslovu elektronske pošte, o zaposlitvi ali drugem zaposlitvenem statusu ter navedbi strokovnega področja, podpodročja oziroma jezikovnega področja, za katero je oseba imenovana. Ta imenik je sicer javno dostopen na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje.[3] Podatki o osebnem imenu, strokovnem naslovu, poštnem naslovu, na katerem je dosegljiva, kontaktni številki telefona ter navedbi strokovnega področja oziroma podpodročja posameznega cenilke, ki je pripravila zahtevana cenitvena poročila, tako niso varovani osebni podatki, prav tako ne podpis cenilke v zvezi z njeno cenitvijo. IP tudi ugotavlja, da cenilka sama javno objavlja svoj elektronski naslov, številko licence in mobilno številko, davčna številka sp., pa je razvidna v javnem registru (Ajpes). Izjema varstva osebnih podatkov v obravnavanem primeru tako ni podana.

(24) IP še pojasnjuje, zakaj prosilki ni mogoče ugoditi glede načina seznanitve oz. oblike pridobitve zahtevanih cenitvenih poročil in ji posredovati zahtevanih dokumentov v elektronski obliki, temveč ji je mogoče odobriti le vpogled v cenitvena poročila. Drugi odstavek 25. člena ZDIJZ določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled. Ob vpogledu v cenitvena poročila je IP ugotovil, da imajo cenitve navedbo, da njihova objava ni dovoljena in da brez pisnega soglasja avtorja ni dovoljeno sklicevanje na cenitev oz. druge določbe glede omejitev uporabe poročila brez pisnega soglasja avtorja.

(25) Glede na navedeno je IP v pritožbenem postopku ugotavljal, ali cenitvena poročila predstavljajo avtorsko delo, oz. ali zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse predpostavke, ki izhajajo iz opredelitve avtorskega dela kot ga določa prvi odstavek 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZASP), to so: individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost.

(26) V konkretnem primeru ni dvoma, da zahtevani dokumenti predstavlja delo s področja nepremičninske in ekonomske znanosti, ki je izraženo v pisni obliki in ga je ustvaril človek. Pri zahtevanem dokumentu je izpolnjen tudi element duhovnosti. Ustvarjanje zahtevanih dokumentov je namreč zahtevalo delo intelekta oz. duha avtorja in ni prevladovalo fizično delo. Zato je šlo nedvomno za izraz misli avtorja – avtor je moral uporabiti intelekt za oblikovanje vsebine dokumenta, predvsem izračuna ocenjene vrednosti nepremičnin, pri čemer je moral uporabiti svoje znanje in ustrezne metode oziroma standarde izračuna in pri zapisu iskati in uporabiti najbolj primerne izraze, tabele, načrte, ipd. Pri pripravi obravnavanih dokumentov je nedvomno prevladovalo duhovno ustvarjanje in ustvarjalec je moral uporabiti svoj intelekt za pripravo te intelektualne stvaritve. Prav tako lahko zahtevane dokumente hkrati uporabljajo različni uporabniki, ne da bi se pri tem vsebina tega dokumenta izčrpala oz. zmanjšala. Za cenitve torej nedvomno veljata tako ubikviteta kot neizčrpnost, pripravljen pa je bil z uporabo intelekta oz. duha avtorja. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se še lahko uvršča med avtorska dela. Obravnavane cenitve nedvomno izpolnjujejo tudi kriterij individualnosti. Gre za obširnejše dokumente, ki obsegajo tudi nekaj deset strani, v njih je naveden opis nepremičnine, lokacija, analiza trga nepremičnin, postopek izračuna ocenjene vrednosti nepremičnin idr. relevantne informacije, ki jih je navedla cenilka ter metode in standarde, ki veljajo za to področje, kar bi lahko bilo izvedeno na različne načine. Nedvomno je individualnost botrovala izbiri besed, stavkov in načina podajanja stališča (tabele, načrti, zemljevidi, fotografije ogledov). Odločitev o tem, kako natančno bo posameznik obrazložil postopek izračuna ocenjene vrednosti nepremičnin, katere besede bo uporabil, kako jih bo strukturiral, razdelil (ali bo uporabil enotno besedilo, poglavja, podpoglavja, točke, tabele ipd.), v konkretnem primeru nedvomno izkazuje izpolnjenost kriterija individualnosti dela. Da obravnavani dokumenti vsebujejo zadostno mero individualnosti, kaže tudi dejstvo, da gre za kategorijo, ki dopušča različne možnosti razlage in metod ocenjevanja, kar pomeni, da je delo avtorja na določeni ustvarjalni ravni oz. kaže na določeno količino individualnosti. Poleg tega IP opozarja tudi na 12. alinejo drugega odstavka 5. člena ZASP, ki med avtorska dela primeroma šteje tudi predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja in druga dela enake narave).

(27) V obravnavanem primeru so zahtevane cenitve nedvomno avtorsko delo in so kot take zavarovane skladno z ZASP, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. Organ bi sicer moral kot dober gospodar in skladno s standardi, ki so se razvili v tej zvezi, s pogodbo z avtorjem dogovoriti prenos nekaterih materialnih avtorskih pravic, ki bi mu dovoljevale takšno razpolaganje z avtorskim delom, da bi bila možna reprodukcija za namene omogočanja dostopa do informacij javnega značaja v zahtevani obliki. IP ugotavlja, da je organ pojasnil, da razen izdanih naročilnic za izvedbo obravnavanih cenitev s cenilko ni sklenil ločenih dogovorov. Iz posredovanih cenitvenih poročil in izjave cenilke pa izhaja, da na organ ni prenesla materialnih avtorskih pravic, na podlagi katerih bi organ njeno delo lahko reproduciral. Zato pride v poštev le možnost iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, in sicer, da se prosilki omogoči le vpogled v zahtevane informacije. IP je pri svojih ugotovitvah izhajal iz jasne zakonske določbe prvega odstavka 80. člena ZASP, da morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno. Kot že rečeno, pa IP v cenitvenih poročilih ni našel določil o prenosu materialnih avtorskih pravic, hkrati pa določeni dokumenti vsebujejo tudi opozorila o omejitvi uporabe samega cenitvenega poročila. IP tako ugotavlja, da je organ odločil pravilno, ko je odločil, da se prosilka lahko seznani z zahtevanimi dokumenti z vpogledom, IP je tako v tem delu njeno pritožbo zavrnil.

(28) Upoštevaje vse navedeno je IP, skladno z določbo drugega odstavka 251. člena ZUP, delno odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, torej glede izjeme notranjega delovanja in načina seznanitve, pa je IP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(29) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

(30) Ta odločitev je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila           :

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Pa tudi sodba Upravnega sodišča št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020.

[2] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[3] Https://www.gov.si/podrocja/pravna-drzava-in-pravosodje/pravosodni-sistem/imenik-sodnih-cenilcev/.