prosilec - Občina Braslovče

POVZETEK:

V konkretnem primeru je IP ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker iz izreka ne izhaja, o katerih posamičnih dokumentih (npr. opredeljenih s številko in datumom) je organ odločal in posledično, kateri alineji zahteve prosilke je organ ugodil in katero zavrnil, zato je pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-339/2024/5

Datum: 9. 9. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka), z dne 22. 7. 2024, zoper odločbo Občine Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče (v nad. organ), št. 090-3/2024-3 z dne 4. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilke z dne 22. 7. 2024 zoper odločbo Občine Braslovče, št. 090-3/2024-3 z dne 4. 7. 2024, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 6. 6. 2024 na organ, po elektronski pošti, naslovila dve zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer:

1. Kateri strokovnjaki so ocenjevali in popisovali škodo (poimenski seznam);

2. Kakšno plačilo so prejeli na osebo, za en popis;

3. Ponudbe ter račune izvedenih vzdrževalnih del na mlinščici Strugi od Letuša do Preserij;

4. Soglasja k vzdrževalnim delom na Strugi s strani Direkcije za vode (sečnja grmičevja - le to bi morali izvesti priobalni lastniki), obnova jezu v Preserjih in ostalo;

5. Ali se je sečnja grmičevja zaračunala priobalnim lastnikom, ki ne vzdržujejo brežin;

6. V kolikor se ni zaračunalo priobalnim lastnikom, prosilko zanima, kdo je kril navedeni strošek (nekateri lastniki so sečnjo sami izvedli);

7. Katera oseba je posredovala njeno mobilno telefonsko številko, ki ni javno objavljena.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo, št. 090-3/2024-3 z dne 4. 7. 2024. Iz prve točke izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se zahteva prosilke iz 4., 5., 6., in 7. alineje delno zavrne. Iz druge alineje izreka izpodbijane odločbe pa izhaja, da se prosilki posreduje seznam oseb, ki so ocenjevale in popisovale škodo po poplavah avgusta 2023 in znesek nagrade, ki so jo prejele za opravljeno delo, v skladu z določili Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora in članov drugih občinskih odborov, komisij in drugih delovnih teles ter o vračilu stroškov ter ponudbe in račune izvedenih vzdrževalnih del na mlinščici Strugi od Letuša do Preserij. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da dokumenti iz prve točke izreka ne obstajajo.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 22. 7. 2024 vložila pritožbo, v kateri navaja, da je kot informacijo javnega značaja zahtevala ponudbe ter račune izvedenih vzdrževalnih del na mlinščici Strugi od Letuša do Preserij, obnova jezu v Preserjih in ostalo. V priloženem dopisu lastniku zemljišča, z dne 8. 1. 2024, je naveden predlog sanacije in plan izvedbe na podlagi dogovora z Direkcijo RS za vode. Tudi … je na terenu navedeno potrdil, sedaj pa dokumenti ne obstajajo. Glede stroška izvedene sečnje grmičevja na Strugi prosilko zanima, ali se je ta poravnal iz sredstev organa, proračuna RS ali županovega osebnega računa. Strošek čiščenja struge mora biti nekje zabeležen. Prosilka še navaja, da je prejela račune brez ustreznih oznak o prejemu, podpisa odgovornih oseb, itd. Glede mobilne številke prosilka navaja, da ta ni objavljena.

IP je dne 28. 8. 2024 prejel dopis organa, št. 090-3/2024-7 z dne 27. 8. 2024, s katerim mu je ta odstopil pritožbo prosilke v pristojno reševanje. Dopisu je organ priložil vrsto dokumentacije, za katero navaja, da je bila prosilki posredovana, v okviru njene zahteve.

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pri pregledu izpodbijane odločbe je IP ugotovil, da niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, o katerih dokumentih je organ odločal oz. kateri konkretni dokumenti so bili predmet njegove presoje, niti ni jasno, kateremu delu zahteve prosilke je organ ugodil oz. v katerem delu njeno zahtevo zavrnil. Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe namreč izhaja le, da se zahtevi prosilke delno ugodi in se ji posredujejo določeni dokumenti, s katerimi organ razpolaga, brez jasne opredelitve, kateri alineji iz zahteve prosilke se ugodi, kateri so tisti dokumenti, ki ustrezajo posamezni alineji zahteve in ali ti vsebujejo katero od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja (npr. osebne podatke). Organ v izreku in obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja le, da se prosilki posredujejo zahtevane pogodbe, račune, sezname ipd., brez konkretne opredelitve, kateri so ti dokumenti (npr. opredeljeni s številko, opisom zadeve), na podlagi katerih bi se lahko identificiralo dokumente. IP prav tako ugotavlja, da sta si kontradiktorna izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe, saj iz prve točke izreka izhaja, da se zahteva prosilke iz 4., 5., 6., in 7. alineje delno zavrne, pri čemer iz obrazložitve izhaja, da organ z dokumenti iz navedenih alinej sploh ne razpolaga.

IP tako ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker, kot že navedeno, iz izreka ne izhaja, o katerih posamičnih dokumentih (npr. opredeljenih s številko in datumom) je organ odločal in posledično, kateri alineji zahteve prosilke je organ ugodil in katero zavrnil. Organ tudi v obrazložitvi zgolj navaja, da se prosilki posredujejo določeni dokumenti, pri čemer pa se ni konkretno opredelil do posameznega dela zahteve prosilke (ki jo je ta postavila v več alinejah) in tako ni jasno, katere dokumente naj bi organ prosilki posredoval in do katerih ji je dostop zavrnil.

Ker se organ ni opredelil do posameznih delov prosilkine zahteve in posledično do posameznih dokumentov, ki so bili predmet njegovega odločanja, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Izrek izpodbijane odločbe posledično ni skladen z 213. členom ZUP, po katerem mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka, izrek pa mora biti kratek in določen, če je treba, pa se lahko razdeli na več točk. Tudi obrazložitev izpodbijane odločbe ni skladna z 214. členom ZUP, ker iz nje ni razvidno, o katerih konkretnih dokumentih je organ odločal. Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje, katera izjema je glede konkretnega dokumenta podana in katere podatke na dokumentu je prekril, se odločbe ne da preizkusiti, saj zgolj s povzemanjem zahteve prosilca in zakonske podlage obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku, obrazložitev pa mora biti konkretizirana.

Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu). V skladu z 214. členom ZUP mora obrazložitev odločbe vsebovati:

1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto;
3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

V konkretnem primeru niti izrek niti obrazložitev izpodbijane odločbe nimata vseh zgoraj navedenih obveznih zakonskih sestavin, zaradi česar sta pomanjkljiva in odločbe ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je zato moral izpodbijano odločbo organa odpraviti.

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je IP ob pregledu dokumentacije ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zlasti zaradi nedoločenega izreka in pavšalne ter nekonkretizirane obrazložitve, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo in pri katerem se vsa zahtevana dokumentacija tudi nahaja.

V skladu s tretjim odstavkom 251. členom ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

V ponovljenem postopku bo moral organ najprej (po posameznih alinejah zahteve prosilke) ugotoviti, s katerimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Organ je ob tem v izreku dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilka zahteva (po posameznih točkah zahteve), so bili predmet njegove presoje in jih določno navesti (torej vsaj s številko, datumom dokumenta, naslovom zadeve ali drugo identifikacijo). V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). V postopku po ZDIJZ to pomeni, da mora biti v izreku odločbe odločeno o vseh zahtevkih stranke, poleg tega pa morajo biti posamično naveden konkretni dokument, ki je bil predmet presoje in ni javno dostopen, ker predstavlja izjemo po ZDIJZ, oz. v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu se prekrijeta ime in priimek posameznika in podobno). Prav tako more bit v izreku jasno navedeno, katero točko zahteve prosilke oz. dostop do katerega zahtevanega dokumenta se prosilki zavrne. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oz. dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

Tudi v obrazložitvi odločbe se mora organ opredeliti do vsake točke zahteve prosilke posebej, v primeru obstoja zahtevanega dokumenta pa se mora do njega konkretno opredeliti in presojati, ali morebiti obstaja katera izmed izjem do prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ.

7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V tem delu IP opozarja predvsem na drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca lahko seznani le z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Določilo 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16, v nad. Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 19. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oz. drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek)[1]. Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. V tem delu IP še dodaja, da mora organ v primeru izvedbe delnega dostopa tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero vrsto podatkov je prekril (npr. prebivališče fizične osebe), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo.

Če je organu zahteva prosilke v kateremkoli delu nerazumljiva/nejasna oz. če organ iz same zahteve prosilke ne more razbrati, kateri konkretni dokumenti so predmet njene zahteve, je organ v ponovljenem postopku prosilko dolžan pozvati na dopolnitev in ji hkrati pomagati pri konkretnejši opredelitvi zahteve. Drugi odstavek 18. člena ZDIJZ namreč zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč.

Na podlagi ugotovljenega v pritožbenem postopku je IP pritožbi prosilke ugodil in izpodbijano odločbo, v skladu s prvim in tretjim odstavkom 251. člena ZUP, odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Glej npr. odločbo IP št. 090-123/2013