prosilec - Občina Braslovče
+ -Številka: 090-77/2024
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumentom, do katerega je prosilki zavrnil dostop. Prav tako organ prosilki ni dolžan podajati zahtevanih pojasnil oz. odgovarjati na zastavljena vprašanja. Glede na navedeno je IP pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-77/2024/6
Datum: 20. 3. 2024
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka), z dne 7. 2. 2024, zoper odločbo Občine Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče (v nad. organ), št. 090-7/2023-2 z dne 26. 1. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo
O D L O Č B O
- Pritožba prosilke z dne 7. 2. 2024 zoper odločbo Občine Braslovče, št. 090-7/2023-2 z dne 26. 1. 2024, se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 28. 12. 2023 na organ naslovila zahtevo za posredovanje sledečih dokumentov:
1. Zapisnik zbora občanov za območje Braslovče, ki je bil dne 11. 1. 2023, skupaj z listo prisotnosti in ugotovitvijo sklepčnosti.
2. Zapisnik sestanka vaškega odbora Preserje s sklepom, da je član krajevnega odbora Braslovče, za obdobje 2022-2026, za naselje Preserje, …. Imenovani je na sestanku krajanov dne 19. 12. 2023 pojasnil, da mu je bilo povedano, da ga je izbral vaški odbor Preserje. Na podlagi navedenega prosilka zahteva dokument oz. podatke o tem, kateri krajani naselja Preserje so ga predlagali. Glede na to, da so bili člani krajevnega odbora Braslovče potrjeni na 2. redni seji Občinskega sveta, dne 25. 1. 2023, je za predlog potreben uradni dokument.
3. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta (2. redna seja Občinskega sveta, dne 25. 1. 2023) - … v zadnjem času krajanom naselja Preserje pojasnjuje, da ni vedel, da je bil imenovan v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za obdobje 2022-2026. Prosilka zahteva pojasnilo, kako lahko organ predlaga člane delovnih teles, ne da bi se ti z imenovanjem predhodno strinjali in po potrditvi Občinskega sveta prejeli odločbo - primer …. Prosilko zanima, ali organ predloge za delovna telesa v novem mandatu deli brez soglasja in vednosti kandidatov.
4. Račune za nakup vseh radarjev (vgrajenih in morebitni nakup na zalogo). Od obljubljene montaže spomladi 2022 se je radar v naselju Preserje montiral dne 20. 12. 2023. Soglasje k postavitvi radarjev Sektorja za upravljanje cest, Območje Celje, je bilo dano dne 4. 11. 2021. Drog se je zamenjal dne 22. 11. 2023 in obstoječi merilec hitrosti vržen ob drog. Prosilko zanima, zakaj je od postavitve droga in montaže radarja minilo mesec dni.
5. Ponudbe z računom z izmerami za drsališče v višini 82.838,00€.
6. Ponudbe z računom za laserski projektor v višini 39.054,00€.
7. Osnovo za nakup avta ter račun za nakup avta v višini 45.000€. Prosilko zanima, ali gre za potrebe režijskih delavcev.
8. Zakaj niso in kdaj bodo zapisniki odborov na spletni strani organa, kot je bilo to obljubljeno v prvem mandatu (zapis obljube ….).
Organ je zahtevi prosilke z odločbo, št. 090-7/2023-2 z dne 26. 1. 2024, delno ugodil, in ji posredoval dokumente, ki ustrezajo njeni zahtevi pod 1., 3., 4., 5., 6. in 7. točko. Zahtevo prosilke iz 2. in 8. točke je organ zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga oz. ker ne gre za informacijo javnega značaja.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 7. 2. 2024 vložila pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa, vezano na 2. in 8. točko njene zahteve, pri čemer navaja sledeče:
- 2. točka zahteve: Iz zapisnika zbora občanov za območje Braslovče, z dne 11. 1. 2023, izhaja, da je bilo na zboru prisotnih le 6 občanov od cca. 800 gospodinjstev – zbor torej ni bil sklepčen. Na zboru ni bil prisoten nihče iz naselja Preserje. Iz prejete dokumentacije izhaja, da naj bi bil … prisoten na zboru, saj je podpisal listino z dne 11. 1. 2023, kot, da bi bil prisoten na zboru, čeprav ga na listi prisotnih ni navedenega. Prosilka zahteva podatek o izbiri …. v krajevni odbor Braslovče.
- 8. točka zahteve: Prosilka zahteva odgovor.
IP je dne 5. 3. 2024 prejel dopis organa, št. 090-7/2023-6 z dne 4. 3. 2024, s katerim mu je ta odstopil pritožbo prosilke v pristojno reševanje.
Na podlagi poziva IP, št. 090-77/2024/2 z dne 7. 3. 2024, je organ IP posredoval dopis, št. 090-7/2023-9 z dne 13. 3. 2024, v katerem je navedel, da Odlok o ustanovitvi krajevnih odborov (Ur. l. RS, št. 43/07, v nad. Odlok) v 1. členu določa, da se zaradi zagotovitve sodelovanja posameznih območij pri opravljanju javnih zadev v občini ustanovijo krajevni odbori Braslovče, Letuš, Trnava in Gomilsko. Krajevni odbori so posvetovalno telo občinskega sveta. Glede na navedeno, vaški odbori za posamezna naselja v občini ne obstajajo. 4. člen Odloka določa, da člane krajevnih odborov predlagajo na svojih zborih krajani, imenuje in razrešuje pa jih občinski svet, na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Krajevni odbori štejejo od sedem do petnajst članov. Število se lahko predhodno določi na zboru občanov. Funkcija člana krajevnega odbora je častna in za svoje delo ne prejema nagrade oz. plačila. Iz zapisnika zbora občanov za območje Braslovče, z dne 11. 1. 2023, pod 3. točko, izhaja, da so na zboru zbirali predloge za člane krajevnega odbora Braslovče, kjer so se soglasno strinjali, da se v KO Braslovče imenuje 11 članov iz posameznih naselij. Vseh enajst kandidatov je podpisalo soglasje k predlaganemu članstvu v KO Braslovče, med drugim tudi ….
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
ZDIJZ tako jasno določa, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pripravljati odgovorov ipd., da bi zadostili zahtevi prosilca. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22 in 135/22, v nad. Uredba) ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi tako v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.
Iz navedenega tako izhaja, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, tako ne omogoča oz. ne predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.),
IP ugotavlja, da iz 8. točke zahteve prosilke nedvomno jasno izhaja, da se njena zahteva ne nanaša na pridobitev dokumentov, ampak želi od organa pridobiti določena pojasnila, odgovore v zvezi z objavo zapisnikov odborov na spletni strani organa, konkretno prosilka zahteva odgovor, zakaj niso in kdaj bodo ti objavljeni. Tudi iz samih pritožbenih navedb prosilke izhaja, da od organa pričakuje odgovor. IP poudarja, da ZDIJZ takšne pravice prosilke ne varuje. Glede na samo formulacijo zahteve prosilke IP tako ni mogel posumiti, da organ razpolaga ali bi lahko razpolagal z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja, pojasnil in obrazložitev v zvezi s konkretnimi vprašanji, pa organ, na podlagi določb ZDIJZ, kot že pojasnjeno zgoraj, prosilki ni dolžan posredovati.
Glede zahteve prosilke iz 2. točke IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilki ne želi posredovati. V okviru pritožbenega postopka je IP namreč s strani organa prejel dopis, št. 090-7/2023-9 z dne 13. 3. 2024, v katerem je organ, kot izhaja iz že zgoraj navedenega, podrobneje pojasnil, zakaj z zahtevanim dokumentom ne razpolaga oz. na kakšen način so bili v konkretnem primeru izbrani člani krajevnega odbora, med katerimi je tudi …. Na podlagi s strani organa podanih pojasnil IP tako ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Prav tako IP ugotavlja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilko pri reševanju njene zahteve, saj ji je posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga, zato tudi ne vidi razlogov, zakaj bi organ prikrival obstoj dokumenta, ki je predmet zahteve prosilke pod 2. točko.
IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilke. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Kot izhaja iz že zgoraj navedenega, je predmet pritožbenega postopka namreč le vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanim dokumentom in ali ta predstavlja informacijo javnega značaja, nikakor pa ni predmet postopkov po ZDIJZ ugotavljanje, zakaj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, ali je pri organu morebiti prišlo do kakršnih koli kršitev/napak ipd.. To je namreč v pristojnosti drugih organov in ne IP.
Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka