prosilec - Občina Braslovče

Številka: 090-252/2022/6
Datum: 26. 10. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega in tretjega odstavka 248. člena ter prvega in drugega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju: prosilka) z dne 16. 8. 2022, zoper odločbo Občine Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče (v nadaljevanju: organ), št. 090-5/2022-2 z dne 29. 7. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

I.    Pritožbi prosilke z dne 16. 5. 2022, v zvezi z zahtevo prosilke z dne 26. 7. 2022, se delno ugodi v delu, ki se nanaša na dokumente iz 5. alineje prosilkine zahteve in se v tem delu odločba organa, št. 090-5/2022-2 z dne 29. 7. 2022 odpravi in se odloči:
»Organ mora prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe po elektronski pošti posredovati naslednje dokumente: 
            - predračun izvajalca št. 122020 z dne 24. 2. 2022 in popis del, ki je priloga predračuna, 
            - razpisno dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom pod št. JN000678/2022-W01: prosilki se 
              v zvezi z zahtevano dokumentacijo posreduje napotilo na spletno stran: 
              https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=434876).

II.    V preostalem delu se pritožba prosilke zoper odločbo organa, št. 090-5/2022-2 z dne 29. 7. 2022, zavrne.

III.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilka je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 26. 7. 2022 od organa zahtevala naslednje podatke:
1.    število pokopnih mest na dan 30. 6. 2022,
2.    glede na število pokopnih mest, kje bo lokacija za pokope v Trnavi glede na upravičene dosedanje stroške gradnje v višini 241.326,08 EUR,
3.    višina tožbe najemnika zoper Občino Braslovče zaradi neobratovanja elektrarne v Letušu oziroma podatek o fazi tožbe in višini dosedanjih odvetniških stroškov ter taks, 
4.    strošek revizije projekta mrliška vežica Trnava – kdo je zahteval revizijo in vzrok za revizijo – upravičenost stroška 7.917, 80 EUR,
5.    kopijo okvirnega predračuna izvajalca štev. 12020 z dne 24. 2. 2022 (pravilno in v nadaljevanju št. 122020, opomba IP) in ostalo razpisno dokumentacijo iz pogodbe štev. 430-2/2022 – gradnje mrliške vežice Trnava, 
6.    kateri organ in datum potrditve naročnine za časopis Utrip za leto 2022 (Sklep odbora za družbene dejavnosti ali Občinskega sveta) in
7.    vzrok za zavrženost zahtevka za stroške gradnje mrliške vežice v Šentrupertu - odločba štev. 090-3/2022-3 z dne 30.3.2022. 

Organ je v zvezi s prosilkino zahtevo izdal odločbo, št. 090-5/2022-2 z dne 29. 7. 2022 (izpodbijana odločba), s katero je v izreku odločbe zavrnil dostop do podatkov oziroma dokumentov iz prve, druge tretje in šeste alineje zahteve. Kot razlog je v obrazložitvi navedel, da te zahtevane informacije ne obstajajo v materializirani obliki (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Dalje je navajal, da s podatki iz četrte in sedme alineje zahteve razpolaga v obliki dokumentov, vendar jih je prosilki že posredoval po pošti 20. 7. 2022. Na koncu je citiral še določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ki se nanaša na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. 

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 16. 8. 2022, v kateri se je sklicevala na svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 3. 7. 2022 in na zahtevo z dne 26. 7. 2022 ter navajala, da je kot občanka, davkoplačevalka in kot članica Odbora za družbene dejavnosti, glede na investicijo gradnje mrliške vežice v Trnavi, zahtevala podatke o številu pokopnih mest na dan 30.6.2022 in novo lokacijo pokopnih mest, strošek revizije projekta mrliška vežica Trnava - kdo je zahteval revizijo in vzrok za revizijo - upravičenost stroška 7.917,80 EUR, kopijo okvirnega predračuna izvajalca štev. 12020 z dne 24. 2. 2022 in ostalo razpisno dokumentacijo iz pogodbe štev. 430-2/2022 - gradnje mrliške veže Trnava. Pojasnila je, kako je bila problematika gradnje mrliške vežice obravnavana na Odboru za družbene dejavnosti z dne 11.1.2021 in kakšno je bilo stališče župana. Dalje je navajala, da je bilo gradbeno dovoljenje za gradnjo mrliške veže izdano 18. 12. 2019 na zahtevo oz. vloge investitorke Občine Braslovče z dne 26.11.2019 v rekordnih 22 dneh in da je postopek vodila sorodnica prodajalke zemljišča. Dalje je pojasnila, da ji je bil z odločbo organa štev. 090-3/2022-3 z dne 30.3.2022 zahtevek za specificirane stroške za gradnjo mrliške vežice celo zavržen. Priložila je podatek pogrebne službe z dne 14. 1. 2021 o številu pogrebov in podatek, da so bila na obstoječem pokopališču samo 3 prosta pokopna mesta. Mrliška vežica se sedaj gradi cca 150 m od obstoječega pokopališča, gradnja in seznanitev sosedov pa je bilo prikazano v oddaji Tednik na TV 1. S sklicevanjem na promet konta, ki ga je priložila, je navajala, da znaša okvirna pogodbena vrednost izgradnje mrliške vežice 161.633,33 EUR, nakup zemljišča 21.990,00 ter ostali stroški v višini 22.143,42 EUR. Glede 6. točke zahteve je navajala, da iz zapisnika 4. seje Odbora za družbene dejavnosti, ki ga prilaga, izhaja, da je župan predlagal izdajo lastnega glasila, s tem bi se pogodba za Utrip prekinila, po pogodbi 3 mesece pred zaključkom leta. V letu 2022 sedaj prejemajo kar oba časopisa, letni strošek pa bo znašal v višini 55.627,80 EUR (prilaga Pogodbo o odkupu časopisa Utrip Savinjske doline z dne 27. 1. 2010 in Aneks k tej pogodbi z dne 15. 2. 2012) ). Glede na podatek, da je župan v tem mandatu na dan 31. 12. 2021 zadolžil občino za 3.543.713 EUR oz. na občana 615 EUR (za kar prilaga tabelo o Skupni zadolženosti in dolgu na prebivalca) trdi, da je razmetavanje denarja za dva časopisa nesprejemljivo. Zato zahteva odgovor, kateri organ je potrdil naročanje časopisa Utrip še za leto 2022. Glede 3. točke zahteve je pojasnila, da je župan, ob nastopu sedanjega mandata, prekinil pogodbo z investitorjem elektrarne v Letušu. Navajala je, da je bil delni odgovor podan v elektronski pošti z dne 10. 6. 2020 (ki jo prilaga). Ker je zadeva sedaj na sodišču, je zahtevala odgovor glede nastalih stroškov. V nadaljevanju je podala še navedbe o neizvedbi postavitve merilnika hitrosti. Na koncu je nasprotovala sklicevanju organa na določbe petega odstavka 5. člena ZDIJZ o zlorabi pravice in navajala, da se seje Odbora za družbene dejavnosti ne snemajo, niti se ne pišejo zapiski na samih sestankih, spreminjajo se podatki itd. Priložila je pripombe na informativni izračun NUSZ z dne 18.3.2020 in odgovor župana, da naj bi jo bilo sram  in zaključila, da se ji s takšno odločitvijo želi maščevati. 

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, zato je pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-5/2022-6 z dne 29. 8. 2022, odstopil v reševanje IP. Dopisu je priložil prosilkino zahtevo in izpodbijano odločbo in spisovno dokumentacijo zadeve.  

IP je pritožbo kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe vzel v obravnavo. 

IP je dne 21. 10 2022, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP in o opravljenem dejanju sestavil zapisnik, št. 090-252/2022/5. Zapisnika ni posredoval v izjasnitev prosilki, ker iz njega izhajajo navedbe organa o tem, zakaj z dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, za katere je IP ocenil, da gre za takšna dejstva, na katera nasprotne navedbe prosilke ne bi mogle vplivati. Po drugi strani pa so ostale navedbe organa, ki se nanašajo na dokumente, za katere je IP na ogledu in camera ugotovil, da pri organu še obstajajo v zvezi s prosilkino zahtevo (to so dokumenti v zvezi s peto alinejo prosilkine zahteve, ki jih je IP na ogledu tudi prevzel), IP vodile do odločitve, da je v tem delu pritožbi ugodil in organu naložil posredovanje teh dokumentov prosilki. 

K I. in II. točki izreka

Pritožba je delno utemeljena. 

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

IP najprej ugotavlja, da je imela prosilkina zahteva z dne 26. 7. 2022, ki je predmet te zadeve, 7 alinej in je izhajala iz prosilkine zahteve z dne 3. 7. 2022, v zvezi s katero je organ prosilki posredoval določene dokumente dne 20. 7. 2022. Dalje IP ugotavlja, da je bilo v izreku izpodbijane odločbe odločeno o dokumentih iz 1., 2., 3. in 6. točke alineje zahteve z dne 26. 7. 2022, in sicer je bil dostop do teh dokumentov prosilki zavrnjen iz razloga, ker organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki. Glede dokumentov pod 4. in 7. točko alineje zahteve je bilo v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnjeno, da so bili prosilki že posredovani 20. 7. 2022. O dokumentih iz 5. točke alineje zahteve pa z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno, niti v obrazložitvi o teh dokumentih organ ni podal nobenih razlogov. 

O zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja

Ker se je organ v razlogih odločbe, na koncu, skliceval tudi na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, prosilka pa je v pritožbi temu nasprotovala, je IP naprej presojal, ali je bilo takšno sklicevanje utemeljeno. IP najprej poudarja, že zgoraj ugotovljeno dejstvo, da organ prosilkine zahteve v izreku odločbe ni zavrnil zaradi zlorabe pravice iz razloga po petem odstavku 5. člena ZDIJZ, temveč zato, ker z dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. Dalje IP ugotavlja, da organ tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe zgolj citiral določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ni pa podal nobenih razlogov, zakaj bi v konkretnem primeru štel, da gre za zlorabo pravice, tega pa, na izrecno vprašanje IP, ni naredil niti na ogledu in camera. Upoštevaje navedeno IP tako zaključuje, da v obravnavanem primeru prosilkina zahteva ni bila zavrnjena iz razloga petega odstavka 5. člena ZDIJZ, zato sklicevanje na to določbo v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni utemeljeno, oziroma ni skladno z samim izrekom odločbe in drugimi razlogi v izpodbijani odločbi. Organ je namreč zahtevo zavrnil iz drugih razlogov (ker z dokumenti ne razloga v materializirani obliki), ob tem pa zlorabe pravice ni vsebinsko pojasnil, ali obrazložil niti v razlogih izpodbijane odločbe niti ni pri zavrnitvi zahteve iz tega razloga vztrajal na ogledu in camera, zato IP obstoja te izjeme ni presojal. 

Ob tem IP zgolj pojasnjuje, da določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve zahteve v dveh primerih, in sicer:
(1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali
(2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ. IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017, št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 in št. 090-110/2022 z dne 17. 5. 2022 (vse objavljene na spletni strani IP). 

V zvezi s prosilkinimi navajanji v pritožbi, kjer nasprotuje zlorabi pravice in podaja navedbe o načinu vodenja zapisnikov Odbora za družbene dejavnosti in ostalem domnevno nepravilnem ravnanju organ, IP pojasnjuje, da na drugačno odločitev IP ne morejo vplivati. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Vendar pa je presoja IP pri tem omejena le na odločanje o tem, ali določen dokument predstavlja informacijo javnega značaja, torej ali gre za dokument iz delovnega področja organa, ali obstaja v materializirani obliki in ali organ z njim razpolaga (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Če ugotovi, da določen dokument predstavlja informacijo javnega značaja, je njegova presoja omejena na ugotovitev, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, oziroma ali je mogoče v zvezi s konkretnim podatkom aplicirati kakšno od izjem od prostega dostop, ki jih določa 5. a oziroma prvi odstavek 6 člena ZDIJZ. Navedeno pomeni, da se pristojnost IP konča pri ugotavljanju obstoja konkretnega dokumenta in se, v primeru pozitivne ugotovitve, nadaljuje v presojo, ali ta predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično IP ni pristojen za nadzor in presojo pravilnosti postopkov delovanja organov izevn konkretnega postopka po ZDIJZ. 

O obstoju informacij javnega značaja v konkretnem primeru 

IP je tako v nadaljevanju presojal, ali je bila odločitev organa o zavrnitvi dostopa do dokumentov posamezne točke prosilkine zahteve pravilna in zakonita. Kot je že bilo navedeno, je odločitev o zavrnitvi dostopa do posameznih alinej zahteve temeljila na različnih pravnih podlagah, zato IP v nadaljevanju najprej podaja nekaj splošnih usmeritev in pravnih podlag glede presoje pravilnosti odločitve, v nadaljevanju pa se v okviru teh opredeljuje do pravilnosti odločitve izpodbijanje odločbe glede na posamezno alinejo prosilkine zahteve. 

Pojem informacije javnega značaj izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ta določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.    organ mora z njo razpolagati, in
3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. IP torej poudarja, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolagajo in ustvarjati novega dokumenta. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Enako velja tudi za primere, kjer se zahteva po ZDIJZ sicer poimensko nanaša na »informacijo«, iz vsebine zahteve pa je mogoče razbrati, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanja ali mnenje organa.

Na pojasnila, odgovore in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza, zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od njih pričakuje pojasnila, mnenja in podobno (v zvezi z delovnim področjem organa), da bi zadostili zahtevi prosilca. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, predelati ali spremeniti ter analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije.

Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma od njega zahtevati, da ustvari nov dokument. Vendar pa IP izpostavlja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, pa ni del postopkov po ZDIJZ, temveč je predmet njihovih komunikacijskih strategij oziroma drugih postopkov skladno z Uredbo o upravnem poslovanju.

IP ob tem izpostavlja, da je prosilka svojo zahtevo po določenih podatkih izrazila v obliki vprašanj. Skladno z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) je treba v primeru, ko prosilec organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumentom, iz katerega bi bil razviden odgovor na zastavljeno vprašanje. V tem okviru je bila opravljena tudi presoja v konkretnem primeru za vsako posamezno alinejo prosilkine zahteve z dne 26. 7. 2022. 

1. alineja zahteve: Število pokopnih mest na dan 30. 6. 2022 

Prosilka je s tem v zvezi zahtevi priložila dokument, iz katerega izhajajo podatki za tri pokopna mesta na dan 14. 1. 2021. Organ je v izpodbijani odločbi trdil, da te informacije ne obstajajo v materializirani obliki. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da podatke o številu pogrebnih mest vodi izvajalec pogrebnih storitev (Morana, Aleksander Steblovnik s.p. in Ivan Ropotar s.p.), ki ne opravlja javne službe, pač pa tržno dejavnost. Zato organ teh podatkov nima. IP ni našel razlogov, da organu ne bi verjel, da z dokumentom, iz katerega bi izhajalo število pogrebnih mest na dan 30. 6. 2022, ne razpolaga, saj v primeru, ko pogrebne službe v zvezi s tem ne opravljajo javne službe na območju organa, tudi niso dolžne tega podatka posredovati organu. Kot je že bilo pojasnjeno, pa ga organ, za potrebe postopka po ZDIJZ, tudi ni dolžan od njih pridobiti. Ker torej organ s tem podatkom ne razpolaga, ni izpolnjen pogoj za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Organ je dostop do tega podatka sicer zavrnil, ker ne obstaja v materializirani obliki, dejansko pa v zvezi z njim ni izpolnjen že pogoj razpolaganja z dokumentom, zato bi organ dostop do njega lahko zavrnil že iz tega razloga, zato je IP pritožbo v tem delu zavrnil, na podlagi  tretjega odstavka 248. člena ZUP, ki določa, da če organ druge stopnje spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne.

2. alineja zahteve: kje bo lokacija za pokope v Trnavi

Organ je dostop do tega podatka zavrnil, ker ne obstaja v materializirani obliki. Na ogledu in camera je IP ugotovil, da dokument, iz katerega bi izhajal podatek o novi lokaciji pokopov, ne obstaja, saj organ o tem še ni sprožil nobenega postopka. IP ni našel razlogov, da temu ne bi verjel, saj je treba podatek o tem, kje bo lokacija za pokope v Trnavi, ločiti od gradnje mrliške vežice Trnava, saj tu ne gre za isti podatek. Ob tem IP še enkrat poudarja, da se dolžnost posredovanja informacij nanaša le na tako imenovane »surove« informacije in da organi v okviru postopkov po ZDIJZ prosilcem niso dolžni podajati odgovorov na vprašanja ali pojasnil. Ker je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani podatek o tem, kje bo lokacija za pokope v Trnavi, ne izhaja iz nobenega dokumenta, s katerim razpolaga organ, je pritožbo v tem delu zavrnil kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP. 

3. alineja zahteve: Višina tožbe najemnika zoper Občino Braslovče zaradi neobratovanja elektrarne v Letušu oz. podatke o fazi tožbe in višina dosedanjih odvetniških stroškov ter taks. 

Organ je v izpodbijani odločbi navajal, da te informacije ne obstajajo v materializirani obliki. IP je, na ogledu in camera, organ  soočil z navajanji prosilke v pritožbi, da je župan, ob nastopu sedanjega mandata, prekinil pogodbo z investitorjem elektrarne v Letušu in da je bil delni odgovor podan priloženi v elektronski pošti z dne 10. 6. 2020, v kateri je organ pojasnil, da je v postopku prekinitev pogodbe za najem poslovnega prostora v Letušu, zaradi suma storitve kaznivega dejanja, o čemer je organ obvestil Policijsko postajo Žalec. Prosilka je v pritožbi še navajala, da je zadeva sedaj na sodišču, in da je zato zahtevala odgovor glede nastalih stroškov.

Organ je, na takšno predočitev navajanj prosilke, na ogledu in camera, pojasnil, da organ ni v nobenem sodnem postopku kot tožena stranka zaradi neobratovanja elektrarne v Letušu, zato podatki o višini tožbe najemnika zoper organ in ostali zahtevani podatki (o fazi tožbe, višini dosedanjih odvetniških stroškov in taks) ne obstajajo. IP ni podvomil v navedbe organa, da takšen sodni postopek, kjer bi bil organ tožena stranka v postopku tožnika – najemnika zaradi neobratovanja elektrarne v Letušu, ne obstaja, zato organ s temi dokumenti ne razpolaga. Posledično informacije javnega značaja v zvezi s tem ne obetajo in je treba zahtevo zavrniti iz tega razloga. Takšna ugotovitev je skladna tudi z navajanji prosilke v pritožbi, kjer se je sklicevala na odgovor organa – elektronsko sporočilo z dne 10. 6. 2020, ki se nanaša na pojasnilo organa glede sprožitve predkazenskega postopka v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja, torej na popolnoma isti postopek, kot naj bi bil tisti, v zvezi s katerim je zahtevala podatek v 3. aleje svoje zahteve z dne 26. 7. 2022.

Ob tem IP še poudarja, da je postopek po ZDIJZ postopek, ki se začne na zahtevo stranke, zato je organ vezan nanjo in ne sme odločati preko zahteve, torej o drugih dokumentih, kot tistih, ki jih je prosilec zahteval. Postopek odločanja po ZDIJZ je postopek, ki se začne na predlog stranke. Organi, ki v tem postopku odločajo, so na zahtevo stranke vezani. ZUP v 128. členu namreč določa, da sme v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek postopka potrebna zahteva stranke, pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Upravni organ ne more na podlagi vložene vloge stranke odločati o tistem, česar stranka ni zahtevala, čeprav bi bil sicer morda za to pristojen . Na stališče, da mora organ, v postopkih po ZDIJZ, paziti, da pri odločanju ostane znotraj vsebinskega obsega zahteve, je opozorila tudi nedavna sodna praksa Upravnega sodišča RS, v sodbah I U 1365/2020-32 z dne 9. 2. 2022 in I U 784/2021-46 z dne 4. 8. 2022. V obravnavani zadevi je prosilka z zahtevo z dne 26. 7. 2022 jasno zahtevala dokumente glede tožbe najemnika zoper organ v zvezi z neobratovanjem elektrarne v Letušu. V postopku je bilo ugotovljeno, da takšna tožba ne obstaja, zato tudi ne obstajajo dokumenti oziroma podatki v zvezi z njo. Glede prosilkinega sklicevanja na elektronsko sporočilo z dne 10. 6. 2020, ki se nanaša na pojasnilo organa glede sprožitve predkazenskega postopka v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja, in posledično njenega navajanja v pritožbi, da je ta zadeva sedaj na sodišču in da zahteva odgovor glede nastalih stroškov, pa IP pojasnjuje, da stranka v pritožbi svoje zahteve ne more spremeniti in namesto podatkov o stroških v zvezi z tožbo najemnika proti organu, zahtevati stroške, ki bi bili povezani s sodnim kazenskim postopkom oziroma katerimkoli drugim sodnim postopkom kot tistim, na katerega se nanaša njegova zahteva. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti  lahko namreč stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. spremeni), zgolj do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji  Da je IP kot drugostopni organ na tak zahtevek stranke vezan pri odločanju o pritožbi v skladu z določilom prvega odstavka 133. člena ZUP v povezavi s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ, po katerem se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP), je izpostavilo tudi sodišče v sodbi, št. I U 1915/2011 z dne 13. 3. 2013. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Navedeno pomeni, da informacije, dostop do katerih je na novo zahtevala prosilka šele v pritožbi, ne morejo biti predmet tega pritožbenega postopka. 

Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da je treba zahtevo prosilke v tem delu zahteve zavrniti iz razloga, ker organ s temi podatki ne razpolaga, zato je IP prosilkino pritožbo v zvezi s tem delom zahteve zavrnil kot neutemeljeno na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.

4. alineja zahteve: Strošek revizije projekta mrliška vežica Trnava – kdo je zahteval revizijo in vzrok zanjo – upravičenost stroška 7.917,80 EUR

Organ je v zvezi s tem delom zahteve v obrazložitvi izpodbijane odločbe navajal, da je prosilki dokumente posredoval že 20. 7. 2022. 
    
IP v zvezi s tem najprej pojasnjene, da mora organ v primeru, ko ugotovi, da je bilo o istem dokumentu, ki je predmet zahteve, že pravnomočno odločeno po ZDIJZ in ga je prosilec že pridobil v postopku po ZDIJZ, zahtevo v tem delu zavreči (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Vendar pa z vpogledom v upravni spis zadeve IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. IP ugotavlja, da prosilka razpolaga s stroškom za revizijo mrliške vežice, prav tako z stroški za nakup zemljišča in okvirno pogodbeno vrednostjo. Gre namreč za dokumente, ki jih je prejela 20. 7. 2022, v zvezi s svojo zahtevo po ZDIJZ z dne 3. 7. 2022, in sicer promet konta za pokopališko dejavnost KS Trnava, pogodbo o izgradnji mrliške veže Trnava., št. 430-2/2022, odredbo za nakup zemljišča (21. 990,00 EUR). Z vpogledom v prosilkino zahtevo z dne 26. 7. 2022, pa IP ugotavlja, da se je ta glasila na zahtevo po podatku, kdo je zahteval revizijo projekta mrliške vežice Trnava in vzrok zanjo. Zato je IP na ogledu in camera ugotavljal, ali pri organu obstajajo dokumenti iz katerih bi izhajal ta podatek, ki ga je prosilka postavila v obliki vprašanja. Organ je IP pojasnil, da z dokumentom, iz katerega bi izhajal podatek, kdo in zakaj je zahteval revizijo, ne obstaja v materializirani obliki, saj gre za odločitev organa, ki ni nikjer zavedena, temveč gre za stvar poslovanja. IP je takšni razlagi organa sledil, saj je z vpogledom v upravni spis ugotovil, da je organ prosilki v zvezi z njenima prejšnjima zahtevama po ZDIJZ, tako z zahtevo z dne 3. 7. 2022, kot tudi v zvezi z zahtevo z dne 6. 2. 2022, posredoval dokumente, ki se nanašajo na stroške gradnje in revizije projekta mrliške vežice. Z zahtevo z dne 26. 7. 2022 pa prosilka v tem delu dejansko ni zahtevala dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, temveč pojasnila in odgovore na vprašanje, kdo in zakaj je zahteval revizijo projekta gradnje mrliške vežice Trnava, katere višina stroškov ji je nesporno poznana. 

Kot je že bilo pojasnjeno, ima prosilec v postopkih po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organ kot zavezanec po ZDIJZ že razpolaga, pri tem pa prosilec po tem zakonu nima nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilil organ, da posebej na njegovo zahtevo ustvari določen dokument (npr. pripravi pojasnilo in odgovor na vprašanje). ZDIJZ namreč določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (prvi odstavek 5. člena), v prvem odstavku 4. člena pa opredeljuje, kaj je informacija javnega značaja. Na pojasnila in razlage se načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi, zavezanci na podlagi ZDIJZ, niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Glede na navedeno IP, v zvezi s tem delom zahteve, ugotavlja, da ne izpolnjuje kriterijev za obstoj informacij javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, zato bi bilo treba prosilkino zahtevo v tem delu zavrniti iz tega razloga, ne pa iz razloga, da je organ prosilki dokumente že posredoval, saj se ta del zahteve ne nanaša na dokumente, ki jih je prosilka že prejela 20. 7. 2022. Glede na navedeno je IP prosilkino pritožbo v tem delu zavrnil kot neutemeljeno, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP. 

5. alineja zahteve: Kopija okvirnega predračuna izvajalca št. 122020 z dne 24. 2. 2022 in ostalo razpisno dokumentacijo iz pogodbe št. 430-2/2022 – gradnje mrliške vežice Trnava

IP je ugotovil, da organ o tej alineji prosilkine zahteve v izpodbijani odločbi ni odločil, niti v izreku niti ni v obrazložitvi v zvezi s tem podal nobenih razlogov. Ko je IP s to ugotovitvijo soočil organ na ogledu in camera, je organ pojasnil, da razpolaga s predračunom izvajalca št. 122020 z dne 24. 2. 2022 in ostalo razpisno dokumentacijo iz pogodbe št. 430-2/2022 in da je odločanje o teh dokumentih po pomoti izpadlo iz izpodbijane odločbe. Dalje je pojasnil, da ne vidi zadržkov, da teh podatkov ne bi posredovali prosilki in navajal, da je razpisna dokumentacija objavljena na Portalu javnih naročil in spletni strani organa. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, je IP na ogledu in camera od organa prevzel predračun izvajalca št. 122020 z dne 24. 2. 2022 in popis del, ki je priloga predračuna. 

Zgornje ugotovitve so IP privedle do spoznanja, da je bilo dejansko stanje v zvezi s tem delom prosilkine zahteve v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljeno, saj organ razpolaga z dokumenti (predračunom izvajalca št. 122020 z dne 24. 2. 2022 in popisom del), ki ustrezajo tej alineji prosilkine zahteve, oziroma, kot je ugotovil IP z vpogledom na Portal javnih naročil , je tam dostopna razpisna dokumentacija v zvezi z javnim naročilom pod številko objave JN000678/2022-W01, na katerega se nanašajo zahtevani dokumenti, kot to izhaja iz pogodbe št. 430-2/2022, ki se nahaja v upravnem spisu in s katero prosilka razpolaga. 

Organ je na ogledu in camera poudaril, da ne vidi zadržkov, da bi se predračun izvajalca št. 122020 z dne 24. 2. 2022 in popis del, ki je priloga predračuna, posredovala prosilki. IP je v okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti, z vpogledom v ta dva dokumenta, ugotovil, da ne vsebujeta nobenih izjem iz 5. a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih bi bilo treba dostop do njiju (delno) zavrniti. V dokumentu predračun izvajalca št. 122020 z dne 24. 2. 2022 sta sicer navedena ime in priimek direktorja družbe SOKPRO, d. o. o., ki je izdajalka tega predračuna in izbrana ponudnica na predmetnem javnem naročilu. Vendar IP ugotavlja, da ti osebni podatki niso varovani osebni podatki, saj gre za osebe, pooblaščene za zastopanje, katerih vpis v Poslovni register Slovenije  je obvezen.

Upoštevaje navedeno je IP, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP v zvezi z odločanjem o 5. alineji prosilkine zahteve z dne 26. 7. 2022, v tem delu pritožbi ugodil in sam rešil zadevo tako, da je organu naložil, da mora v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe prosilki na elektronski naslov posredovati predračun izvajalca št. 122020 z dne 24. 2. 2022 in popis del, ki je priloga predračuna. Glede razpisne dokumentacije v zvezi z javnim naročilom, št. JN000678/2022-W01, pa je IP, skladno z določbo petega odstavka 6. člena, prosilko napotil na spletno stran Portala javnih naročil, kjer je v zvezi s konkretnim javnim naročilo objavljena tudi vsa razpisna dokumentacija (https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=434876). 

6. alineja zahteve: Kateri organ in datum potrditve naročnine za časopis Utrip za leto 2022 (sklep Odbora za družbene dejavnosti ali Občinskega sveta)

Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo v tem delu zavrnil, ker je navajal, da dokumenti v zvezi s tem ne obstajajo v materializirani obliki. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da se Pogodba za časopis Utrip Savinjske doline iz leta 2010 ni vsakoletno potrjevala, saj je bila sklenjena za nedoločen čas. Ker je časopis Braslovški utrip prvič izšel šele 16. 9. 2021, organ za leto 2022 ni odpovedal pogodbe za Savinjski Utrip, zato z zahtevanimi podatki ne razpolaga. Tudi sicer je odločitev o odpovedi pogodbe v pristojnosti Občinske uprave. 

Glede na takšno pojasnilo organa, IP zaključuje, da dokumenti o tem, kateri organ in datum potrditve naročnine za časopis Utrip za leto 2022, pri organu ne obstajajo, saj IP z vpogledom v Pogodbo o odkupu časopisa Utrip Savinjske doline z dne 27. 1. 2010 (ki jo je prosilka prejela 20. 7. 2022 v okviru svoje zahteve po ZDIJZ z dne 3. 7 .2022) ugotavlja, da je bila ta pogodba sklenjena za nedoločen čas in se torej ni podaljševala vsako leto, kar velja tudi za leto 2022. Upoštevaje navedeno je IP v tem delu prosilkino pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP. 

7. alineja zahteve: Vzrok za zavrženost zahtevka za stroške gradnje mrliške vežice v Šentrupertu – odločba št. 090-3/2022-3 z dne 30. 3. 2022. 

Organ trdi, da je te podatke prosilki že posredoval 20. 7. 2022. V vpogledom v upravni spis IP ugotavlja, da je bila prosilki 20. 7. 2022 posredovana pogodba o izgradnji mrliške vežice Trnava in promet konta za pokopališko dejavnost in gradbeno dovoljenje za gradnjo mrliške veže Trnava. Dalje IP ugotavlja, da je bila odločba št. 090-3/2022-3 z dne 30. 3 2022, na katero se sklicuje zahteva, prosilki izdana v postopku po ZDIJZ v zvezi z njeno zahtevo z dne z dne 6. 2. 2022, s katero je zahtevala tudi specificirane stroške za gradnjo mrliške vežice Trnava (nakup zemljišča, pridobitev gradbenega dovoljena ter morebitne druge stroške). Dne 11. 3. 2022 je prejela kupoprodajno pogodbo o nakupu zemljišča za mrliško vežico v Šentrupertu (Trnava), v preostalem delu tega dela zahteve pa je bila zahteva zavržena, ker je prosilka ni dopolnila na način, da bi točno opredelila, s katerimi podatki se želi seznaniti. 

Upoštevajoč navedeno IP ugotavlja, da prosilka s tem, ko zahteva »Vzrok za zavrženost zahtevka…« s to točko zahteve dejansko izpodbija del odločbe št. 090-3/2022-3 z dne 30. 3. 2022, s katerim je bila njena zahteva z dne 6. 2. 2022 v delu, ki se je glasil na specificirane stroške za gradnjo mrliške vežice v Šentrupertu, zavržena. Glede na takšno dejansko stanje, IP pojasnjuje, da je «vzrok za zavrženost« naveden v obrazložitvi odločbe št. 090-3/2022-3 z dne 30. 3 2022, ki pa ni predmet presoje tega postopka, poleg tega pa IP ugotavlja, da prosilka pritožbe zoper odločbo št. 090-3/2022-3 z dne 30. 3. 2022, ni vložila. 

Upoštevajoč navedene ugotovitve IP zaključuje, da je organ sicer napačno navedel, da je prosilki dokumente, ki jih je mogoče prepoznati pod to točko zahteve (torej odločbo, št. 090-3/2022-3 z dne 30. 3. 2022), posredoval 20. 7. 2022, saj je bila dejansko prosilki posredovana že prej. Ob tem pa IP ugotavlja, da organ z drugimi dokumenti, iz katerih bi izhajal »vzrok za zavrženost zahtevka za stroške gradnje mrliške vežice v Šentrupertu – odločba št. 090-3/2022-3 z dne 30. 3. 2022, kot z navedeno odločbo z dne 30. 3. 2022, v kateri so podani vzroki za zavrženost, ne razpolaga. Zato je IP prosilkino pritožbo v tem delu zavrnil kot neutemeljeno, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP: 

Sklepno

Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in pravnih podlag je IP zaključil, da je prosilkina pritožba delno utemeljena. In sicer v delu, ki se nanaša na 5. alinejo prosilkine zahteve z dne 26. 7. 2022. Ker o tem delu zahteve z izpodbijano odločbo dejansko sploh ni bilo odločeno in se šteje, da je bila v tem delu prosilkina zahteva zavrnjena (osmi odstavek 22. člena ZDIJZ), je IP, na podlagi 252. člena, pritožbi ugodil in sam rešil zadevo tako, da je organu naložil posredovanje zahtevanih dokumentov in prosilko napotil na spletno stran, kjer so dostopni ostali dokumenti (I. točka izreka odločbe). V preostalem delu pa je prosilkino pritožbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP oziroma v delu, ko je spoznal, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, ter v obrazložitvi te odločbe navedel pravilne razloge (II. točka izreka te odločbe). 

K III . točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz III. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodil:
Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka