prosilec - Občina Bohinj

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokument, iz katerega izhaja dogovor med določenim posameznikom in občino glede ureditve razmerij med nepremičninami, ki mejijo na javno pot in javno potjo, katere rekonstrukcija je predvidena. Organ je zahtevo v celoti zavrnil na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov, ker se je nanašala na konkretnega posameznika. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, d obstaja podlaga za razkritje tega posameznika, ker je njegovo ime povezano z ureditvijo razmerij z občino, ki se tičejo rekonstrukcije javne poti in gre tako za upravljanje z občinskim premoženjem, ki je javno na podlagi ZSPDSLS-1. IP je prosilcu omogočil deli dostop do tega dokumenta.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-530/2025/4

Datum: 9. 1. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljnjem besedilu: prosilec) z dne 16. 11. 2025, zoper odločbo, Občine Bohinj, Triglavska cesta 45, 4264 Bohinjska Bistrica, št. 090-14/2025/2 z dne 7. 11. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 16. 11. 2025 se delno ugodi in se odločba Občine Bohinj, št. 090-14/2025/2 z dne 7. 11. 2025, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu, v obliki elektronskega zapisa, naslednje dokumente:

-       Sporazum o ureditvi medsebojnega razmerja, št. 371-63/2022/50 z dne 26. 9. 2025 na način, da na 1. strani tega dokumenta prekrije podatke o naslovu prebivališča in EMŠO posameznika, ki je naveden kot prva pogodbena stranka tega sporazuma ter podpis tega posameznika na vseh straneh dokumenta in,

- Skico terenskega ogleda z dne 9. 6. 2025«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je z zahtevo z dne 4. 11. 2025 od organa zahteval »fotokopijo dokumenta /pogodbe/ izjave dogovora med … in Občino Bohinj parc. št. … in … ter …, vse k.o. ….« Navajal je še, da ta dokument zahteva kot stranka z interesom zaradi dostopa večjih vozil na kmetijo po javni cesti in da gre za dogovor med strankama glede postavljenih ograj, posajenih dreves, ter razraščanja vej tik ob javni cesti, kjer dostopajo njegovi kamioni. Pojasnil je, da je bil s pravnim interesom prisoten tudi pri ureditvi meje. Dokument je zahteval v obliki datoteke po elektronski pošti.

Organ je z odločbo št. 090-14/2025/2 z dne 7. 11. 2025, (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zahtevo v celoti zavrnil. Ugotovil je, da z zahtevanim dokumentom sicer razpolaga, vendar je dostop zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je bila zahteva postavljena v zvezi s konkretnim posameznikom. Zato s prekritjem osebnih podatkov, ne bi mogli prekriti njegove prepoznavnosti oziroma zagotoviti njegove anonimnosti. Po presoji organa,  zakonska podlaga za razkritje tega posameznika v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) prvega odstavka 6.  člena Splošne uredbe o varstvu podatkov^[1], ne obstaja, ker ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.). Ker se je zahteva glasila na točno določenega posameznika, pa tudi delni dostop ni možen, ker s prekritjem osebnih podatkov, organ ne bi mogel prekriti njegove prepoznavnosti, kar pomeni, da anonimizacija v tem primeru ni mogoča. 

Prosilec je v pritožbi:

- navajal, da je organ napačno presodil, da delni dostop ni možen (npr. s prekritjem imena fizične osebe);

- poudaril, da se zahtevani dokument nanaša na urejanje javne ceste in dostopnosti javne infrastrukture, kaj je povezano z izvajanjem javnih nalog občine. Podatki o porabi javnih sredstev, upravljanju javne infrastrukture in dogovorih, ki vplivajo na uporabo javne ceste, sodijo med informacije javnega značaja, ki jih je treba razkriti;

- se skliceval na drugi dostavek 6. člena ZDIJZ in navajal, da javni interes za razkritje teh podatkov prevladuje nad izjemo varstva osebnih podatkov, saj gre za vprašanje dostopnosti javne ceste za večja vozila, kar neposredno vpliva na večje število uporabnikov javne infrastrukture;

- uveljavljal razlog napačne razlage Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj ta v 86. členu izrecno dopušča zakritje osebnih podatkov iz uradnih dokumentov, kadar je to potrebno zaradi opravljanja nalog v javnem interesu. Upravljanje javne ceste pa je tipična naloga v javnem interesu.

Prosilec predlaga razveljavitev odločbe ter naložitev delnega dostopa do zahtevanega dokumenta z anonimizacijo osebnih podatkov, ali pa popolni dostop do dokumenta na podlagi prevladujočega javnega interesa.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-14/2025/4 z dne 20. 11. 2025, kot pravočasno, dopustno in dovoljeno, odstopil IP v pristojno reševanje. Dopisu je priložil tudi spisovno dokumentacijo in dokument, ki ga je prepoznal kot predmet zahteve.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusi v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja ter da z dokumentom, ki je predmet zahteve, razloga v materializirani obliki. S tem so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, kar ugotavlja tudi organ v izpodbijani odločbi.

Predmet zahteve

Iz posredovane dokumentacije IP najprej ugotavlja, da je organ kot predmet prosilčeve zahteve prepoznal dokument, imenovan »Sporazum o ureditvi medsebojnega razmerja«, št. 371-63/2022/50, ki je bil sklenjen 26. 9. 2025 med, v zahtevi imenovanim, posameznikom in organom, skupaj s Skico terenskega ogleda z dne 9. 6. 2025 (v nadaljevanju Skica). V izpodbijani odločbi organ tega dokumenta sicer ni določno navedel, temveč je zgolj ugotovil, da razpolaga z dokumentom, ki ustreza prosilčevi zahtevi. V dopisu, s katerim je organ IP v reševanje posredoval prosilčevo pritožbo, pa je navedeni dokument skupaj s Skico, priložil, zato je IP ta dokument skupaj s Skico obravnaval kot predmet zahteve. 

Dalje IP ugotavlja, da je v obravnavani zadevi sporno, ali je organ odločil pravilno, ko je predmetno zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, ker je prosilec postavil zahtevo na način, da je želel podatke v zvezi posameznikom, ki ga je poimensko imenoval v zahtevi.

Organ je zahtevo zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov, saj je navedel, da pravna podlaga za njihovo razkritje ne obstaja, poleg tega pa tudi z delnim dostopom, tj. prekritjem osebnih podatkov, ne bi bilo mogoče prekriti prepoznavnosti osebe, na katero se dokument nanaša, saj je prosilec zahtevo oblikovala tako, da je zahteval podatke točno določeni osebi, ki jo je v zahtevi navedel z imenom in priimkom. Takšnemu materialnopravno stališču je prosilec v pritožbi nasprotoval, s tem ko je navajal, da je organ napačno presodil, da delni dostop ni mogoč in da bi organ lahko anonimiziral (prekril)  osebne podatke v dokumentu.

V zvezi s tem IP najprej ugotavlja, da si prosilec napačno razlaga odločitev organa. Organ je zahtevo zavrnil zaradi dejstva, ker se je ta glasila na točno določenega posameznika in ker je presodil, da za njegovo razkritje ne obstaja pravna podlaga. IP pojasnjuje, da v takšnih primerih, ko je posameznik v zahtevi določno imenovan (npr. z imenom in priimkom) in ko je ugotovljeno, da za razkritje teh podatkov zakonska podlaga ne obstaja, delni dostop, (tj. prekritje osebnih podatkov -imena in priimka), res ni možen.  Saj bi tudi s prekritjem teh podatkov prosilec vedel, na koga se dokument oziroma podatki iz dokumenta nanašajo. Anonimizacija namreč ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in/ali priimek posameznika in zanj zahteva določene (varovane) podatke. Takšno stališče izhaja iz  prakse IP (npr. 090/139/2017, 090-185/2017, 090-185/2017, 090-37/2017), ki sledi sodni praksi Upravnega sodišča v sodbah I U 1391/2013 z dne 11. 12. 2013, I U 1588/2012 z dne 19. 2. 2014 in I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika, za katerega ne obstaja pravna podlaga za razkritje.

Vendar pa IP v obravnavani zadevi ugotavlja, da so pritožbeni ugovori, da je presoja organa, da za razkritje podatkov (imena in priimka) posameznika, ne obstaja pravna podlaga, utemeljeni. Kot bo navedeno v nadaljevanju, IP meni, da za razkritje imena in priimka posameznika, takšna pravna podlaga obstaja, posledično je zato tudi možen delni dostop do predmetnega dokumenta.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Pri tem je poleg Splošne Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki se uporablja neposredno, treba upoštevati tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2). Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka, IP v zadevi kot nesporno ugotavlja dejstvo, da je bila zahteva postavljena za konkretno osebo, ki jo je prosilec v svoji zahtevi navedel z imenom in priimkom in zahteval dokument v zvezi njim. Poleg imena in priimka, ki sta nedvomno osebna podatka, IP dalje ugotavlja, da je upoštevajoč takšno poimensko zahtevo že samo dejstvo obstoja neke pogodbe/dokumenta/dogovora, ki ga je ta posameznik sklenil z organom, mogoče šteti za osebni podatek posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime in priimek, nedvoumno določen, kar ustreza navedeni definiciji osebnega podatka iz Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-2.

IP je tako preveril še, ali za obdelavo, torej posredovanje zahtevanih podatkov prosilcu oziroma javnosti, obstaja pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes. Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker torej razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je treba za presojo dopustnosti razkritja upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

Ker se je zahteva sklicevala na konkretnega posameznika, je IP ugotavljal, ali za razkritje njegovega imena in priimka obstaja zakonska podlaga.

Iz vpogleda v vsebino dokumenta Sporazum o ureditvi medsebojnega razmerja, IP ugotavlja, da je bil ta sprejet v posledici rekonstrukcije (razširitve obstoječega vozišča) javne poti, ki poteka med nepremičninama, katerih lastnik je konkretni posameznik. V njem je bil podan predlog izravnave meje med to javno potjo in nepremičninama v lasti posameznika, po izvedenem elaboratu, skupaj s konkretnimi navedbami organa v zvezi z uporabo in vzdrževanjem javne poti. Upoštevaje navedeno,

IP ugotavlja, da je zahtevani dokument povezan z rekonstrukcijo javne poti, katere lastnik in upravljalec je organ, pri čemer je njegova vsebina povezana z upravljanjem organa s to javno potjo v postopku izravnave meje med to javno potjo in nepremičninama v zasebni lasti. IP zato ugotavlja, da je dokument dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju. Citirana določba namreč določa, da se ne glede na obstoj izjeme (npr. varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

IP pojasnjuje, da je v predmetni zadevi potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR; v nadaljevanju ZSPDSLS-1), ki v prvem odstavku 2. člena določa, da se zakon uporablja za vse stvarno premoženje v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju stvarno premoženje), če vsebine tega zakona niso s posebnim zakonom za posamezno vrsto stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti urejene drugače ali če uporaba določb tega zakona ni z zakonom izrecno izključena. Po definiciji iz 3. člena ZSPDSLS-1 stvarno premoženje predstavljajo nepremičnine in premičnine. Ravnanje s stvarnim premoženjem pa pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja (2. točka 3. člena). ZSPDSLS-1 v 8. in 9. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. Tako 8. člena določa, da se v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, medtem, ko 9. člen določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem javno, če zakon ne določa drugače, ki pa za obravnavani primer IP ni znan.

IP tako ugotavlja, da predmetni dokument predstavlja podatke o porabi javnih sredstev, saj se nanaša na izravnavo meje med javno potjo in drugimi nepremičninami. Izravnana meje javne poti pa nedvomno pomeni upravljanje in s tem ravnanje s stvarnim premoženjem občine, ti podatki pa predstavljajo javne informacije. ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno in Vrhovno sodišče). Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi[2].Vsebina zahtevane pogodbe v obravnavanem primeru sicer ne vsebuje podatkov, ki bi izkazovali znesek plačila organu, vendar je treba upoštevati še, da se vsebina teh podatkov nanaša na področje opravljanja zadev lokalnega javnega pomena. Tako izhaja tudi iz sodne prakse, pri čemer IP izpostavlja sodbi Upravnega sodišča št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020 (točke 26 – 28) in št. IV U 203/2017-10 z dne 11. 4. 2018.

V zvezi z zgoraj navedenim, da je dopustno zahtevani dokumenti razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, IP izpostavlja, da je kot podatke o porabi javnih sredstev treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju pogodbe ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice ima to pogodbeno razmerje oziroma kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice iz njega izhajajo za organ. Ob tem IP dodaja, da ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Tako npr. Upravno sodišče RS navaja v sodbi št. I U 1034/2019-24 z dne 29. 2. 2024, sklicujoč se na sodbo št. I U 2856/2017 z dne 17. 2. 2021, da »poraba javnih sredstev« v ZDIJZ ni terminus technicus, ki bi ga zakonodajalec vnaprej opredelil v uvodnih določbah ZDIJZ. Sistematična metoda razlage ZDIJZ ne kaže na to, da bi zakonodajalec imel namen transparentnost delovanja drugih oseb javnega prava vezati zgolj na določena dejanja porabe premoženja, kot ene ali več specifičnih in ožjih oblik lastninskih upravičenj. Zato je z vidika sistematične metode razlage pomembno, da si morajo po določilu drugega odstavka 2. člena ZDIJZ organi za uresničitev namena tega zakona prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Pojem porabe javnih sredstev je zato treba razlagati široko (tako sodba Upravnega sodišča RS I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Prav tako v zvezi s konkretnim postopkom IP izpostavlja sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020, ki se nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem organa lokalne samouprave. V zvezi s porabo javnih sredstev je tako sodišče v 26. točki zapisalo, citirano: »Pojem porabe javnih sredstev je treba razlagati ob upoštevanju namena ZDIJZ, ki je v zagotovitvi javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb, da si pridobijo informacije javnega značaja. V tem smislu torej za vsako ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti (nepremičnin in premičnin), kamor sodi njegovo upravljanje, torej skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno. Ob upoštevanju, da je ravnanje s stvarnim premoženjem javno, če zakon ne določa drugače ter da je treba v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev zagotavljati preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, je logično, da v zvezi s pojmom »poraba javnih sredstev« ni mogoče šteti le položaja, ko bi organ lokalne skupnosti zgolj trošil javna sredstva, ampak tudi položaj, v katerem izroči svojo nepremičnino drugi pogodbeni stranki v najem ali upravljanje.«. Nadalje pa je sodišče v 27. točki zapisalo tudi, citirano: »Glede na navedeno so lahko informacije javnega značaja v obravnavani zadevi ob upoštevanju 4. člena ZDIJZ vse informacije, ki so kakorkoli povezane z upravljanjem in dajanjem v najem navedene nepremičnine. Neločljiva medsebojna povezanost določb zahtevanih pogodb pa po naravi stvari, ob pravilnem upoštevanju varstva osebnih podatkov, po presoji sodišča narekuje razkritje njihove celotne vsebine. Le na ta način je namreč zadoščeno navedenima načeloma javnosti in preglednosti pri ravnanju s stvarnim premoženjem lokalne skupnosti.«

Iz vsega zgoraj navedenega IP ugotavlja, da je ime in priimek posameznika, s katerim je organ sklenil predmetni sporazum, dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev), saj gre za dokument, ki se nanaša na ravnanje (upravljanje) s stvarnim premoženjem občine, ki je skladno z 9. členom ZSPDSLS-1 javno. Obveznost organa, kot dobrega gospodarja, je zagotovo tudi skrb za izravnavo mej javnih poti oziroma za zagotovitev, da izravnave mej ne motijo uporabe in vzdrževanja javnih poti.

Pri tem opozarja še na stališče sodišča v sodbi Upravnega sodišča št. I U 764/2015 z dne 24. 8. 2016 (točka 15), da kadar kupci sklepajo pravni posel z osebo javnega prava, se morajo pri tem zavedati, da sklepajo pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Upravno sodišče je v citirani sodbi navedlo, da ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem, oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt. Vsakdo ima namreč pravico vedeti, kako se razpolaga z javnimi sredstvi, ne glede na to, ali je drug partner v nekem poslu, kjer javnopravni subjekt razpolaga z javnimi sredstvi, oseba javnega prava ali zasebnopravni subjekt. ZDIJZ namreč v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ne določa, da podatki o porabi javnih sredstev ne bi bili javni v primeru, ko bi se javna sredstva porabljala v razmerju do nekega subjekta, ki ni oseba javnega prava, kar pomeni, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni. Posledično to pomeni tudi, da oseba, ki je sklenila pravni posel z občino, kot osebo javnega prava, ne more pričakovati popolne svobode pri določanju morebitnih poslovnih skrivnosti, saj je občina z zakonom zavezana k višji stopnji transparentnosti, javnosti in odgovornosti, kar pomeni tudi, da morajo biti pogodbe/sporazumi v delu, v katerem predstavljajo porabo javnih sredstev, javne.

Ker iz navedenega izhaja, da je zahtevani dokument (v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe) absolutno javen, IP v postopek, kot stranskega udeleženca, ni pozival posameznika, na katerega se nanaša zahteva, saj je skladno z a 26. a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. Nadalje IP dodaja, da se ni opredelil do pritožbene navedbe prosilca, da je za razkritje zahtevanih informacij podan prevladujoč javni interes, saj gre v konkretnem primeru za podatke, ki so absolutno javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Z vpogledom v zahtevani dokument in Skico IP dalje ugotavlja, da ta, v skladu z zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka, vsebujeta tudi nekatere druge osebne podatke (poleg imena in priimka posameznika, na katerega se nanaša zahteva). Odločitev IP, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe, sledi naslednjim ugotovitvam:

- v Sporazumu o ureditvi medsebojnega razmerja niso varovani osebni podatki o imenu in priimku, podpisu in funkciji zastopnika organa (župana), saj gre za podatke o posamezniku, ki so navedeni v zvezi z opravljanjem javne funkcije (1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ),

- v Sporazumu o ureditvi medsebojnega razmerja ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o naslovu, EMŠO in podpisu posameznika, na katerega se nanaša zahteva,

- v Sporazumu o ureditvi medsebojnega razmerja in Skici niso varovani podatki o imenu in priimku, poklicnem nazivu ter identifikacijski številki geodeta, ki je izdelal elaborat za samostojnega podjetnika posameznika, saj gre za geodeta z geodetsko izkaznico, ki je vpisan v javni Imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije. Pravno podlago za razkritje teh podatkov predstavlja prvi odstavek 12. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti[3], ki določa, da so med drugim javni podatki o osebnem imenu pooblaščenega arhitekta in inženirja, poklicnem nazivu, identifikacijski številki, itd.

Drugih izjem od prostega dostopa po uradni dolžnosti IP ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Delni dostop 

Glede na ugotovljeno dejansko stanje je IP v obravnavanem primeru ocenil, da je mogoče zahtevane podatke izločiti iz presojanega dokumenta, ne da bi to ogrozilo varovane osebne podatke, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je pri tem upošteval določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožbo prosilca pa je zavrnil v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila: 

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106, št. L 127 z dne 23. 5. 2018).

[2] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 (13. točka) ter sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 (točke 14 – 16),  št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020 (26. točka).

[3] Uradni list RS, št. 61/17, 133/22 – odl. US in 85/24