prosilec - Občina Bled

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo, ki jo je postavil v obliki vprašanj. Ker je organ zahtevo zaradi neobstoja dokumentov zavrnil, je IP v pritožbenem postopku ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Ugotovljeno je bilo, da odgovori na vprašanja ne izhajajo iz dokumenta v smislu 4. člena ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil. Organi namreč na podlagi določb ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, pripravljati pojasnil itd., kadar le-ti ne izhajajo iz dokumentov.

ODLOČBA:

Številka: 090-88/2021/4

Datum: 31. 3. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. odstavka Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 11. 3. 2021, zoper odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 090-7/2021-3 z dne 9. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 11. 3. 2021 zoper odločbo Občine Bled, št. 090-7/2021-3 z dne 9. 3. 2021, se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 11. 2. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za seznanitev z dokumenti, ki bodo razjasnili, zakaj je pot na Stražo zaprta, kljub temu, da je v zemljiški knjigi jasno zapisano, da mora biti prehod na Stražo omogočen vsem. Nadalje ga je zanimalo, kdo je odgovorna oseba na Občini Bled, ki ni uredila te služnostne pravice ter zakaj MIR Bled te služnostne pravice ni zaščitil. Zaproša tudi za izdajo dokumenta, ki bo potrdil, da je MIR Bled storil vse, da bi zaščitil služnostno pravico. Dne 12. 2. 2021 je citirano zahtevo dopolnil z dvema vprašanjema, in sicer ali ima organ dokument, ki bo razjasnil, koliko je ocenjena služnostna pravica ter ali ima organ dokument, ki bo razjasnil, zakaj ni urejene poti, ki izhaja iz služnostne pravice na terenu.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-7/2021-3 z dne 9. 3. 2021, s katero je v celoti zavrnil posredovanje zaprošenih informacij. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ na podlagi vpogleda v zbirko dokumentarnega gradiva organa in poizvedbe pri zaposlenih pri organu pristojnih za razpolaganje s stvarnim premoženjem občine, ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Navaja, da ni sklepal nikakršnih pogodb, izdajal dovoljenj, soglasij ipd., iz katerih bi izhajalo, da je pot na Stražo zaprta, niti ni takih dokumentov prejel s strani drugih organov. Prav tako organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi razjasnil, na koliko je ocenjena ta služnostna pravica, niti z dokumentom, ki bi razjasnil, zakaj ni urejene poti, ki izhaja iz služnostne pravice na terenu. Dodaja, da gre za povsem civilno pravno razmerje med občino in novimi lastniki parcel, po katerih naj bi potekala služnost in ne gre za pristojnost Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki.

Dne 11. 3. 2021 je prosilec na organ naslovil elektronsko sporočilo, s katerim se pritožuje zoper prejeto odločitev ter hkrati zahteva razjasnitev opisa v zemljiški knjigi, zakaj občani nimajo dostopa na Stražo. Hkrati dodaja, da ni prejel odgovora na vprašanje, kdo je odgovorna oseba na Občini Bled, ki ni uredila te služnostne pravice ter zakaj MIR Bled te služnostne pravice ni zaščitil. Meni, da je do teh odgovorov upravičen na podlagi ZUP.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba je neutemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je izpodbijal prosilec, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zaprošenih informacij javnega značaja zaradi neobstoja dokumentov, je IP v nadaljevanju presojal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, informacija pa se mora nahajati v materializirani obliki.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja torej samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve prosilca. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, le-to pa ne izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP poudarja, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati le dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo).

V obravnavani zadevi je IP organ pozval k posredovanju morebitnih dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca ter posredovanju dodatnih pojasnil v zvezi z zaprošenimi informacijami. Organ je v dopisu št. 090-7/2021 z dne 23. 3. 2021 posredoval naslednja pojasnila oz. odgovore na prosilčeva vprašanja, in sicer:

• v zvezi z zahtevo po seznanitvi z dokumenti, ki bodo razjasnili, zakaj je pot na Stražo zaprta, kljub temu, da je v zemljiški knjigi jasno zapisano, da mora biti prehod na Stražo omogočen vsem, je organ pojasnil, da ne razpolaga z nobenim dokumentom, iz katerega bi izhajal odgovor na postavljeno vprašanje. Dodaja, da med organom in lastniki zemljišča v zvezi predmetne služnosti ni bila izmenjana nobena korespondenca;

• v zvezi z vprašanjem, kdo je odgovorna oseba pri organu, ki ni uredila te služnostne pravice, je organ pojasnil, da ne razpolaga z nobenim specifičnim dokumentom, v katerem naj bi bilo določeno, kdo je odgovorna oseba, ki ni uredila te služnostne pravice;

• v zvezi z vprašanjem, zakaj MIR te služnostne pravice ni zaščitil in tudi ni storil ničesar v korist občanov Bleda, pri čemer naj organ izda dokument, ki bo potrdil, da je MIR Bled storil vse, da bi zaščitil omenjeno pravico, je organ pojasnil, da je že v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da gre za povsem civilno pravno razmerje med organom in (novimi) lastniki parcel, po katerih naj bi potekala služnost in v tem delu ne gre za pristojnost Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki. Ker torej ne gre za pristojnost omenjene institucije, od slednje organ ne more zahtevati, da zaščiti služnostno pravico, zato s tovrstnim dokumentom ne razpolaga;

• v zvezi z vprašanjem, ali ima organ dokument, ki bi razjasnil, koliko je vredna služnostna pravica oz. ali ima dokument, ki bo razjasnil, koliko je vredna služnostna pravica, ki pokriva veliko kvadratnih metrov površine na elitni lokaciji, je organ pojasnil, da ne razpolaga s takšnim dokumentom. Dodaja sicer, da obstaja notarski zapis menjalne pogodbe, pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice in pogodbe o ustanovitvi služnostnih pravic, zaradi česar sta si stranki služnosti ustanovili brezplačno. To pa ne pomeni, da je vrednost obravnavane služnosti 0 eur. Zaradi slednjega organ predmetni notarski zapis ni obravnaval kot zahtevani dokument, ki bi razjasnil, koliko je vredna služnostna pravica. Gre namreč za trajno neodplačno stvarno služnostno pravico prostega in nemotenega peš dostopa po delu služečih zemljišč v korist vsakokratnega lastnika gospodujočih zemljišč parc. št. 809/11 in parc. št. 809/14 in v korist organa ter vsakokratnih lastnikov naprav sedežnice in sankališča Straža na Bledu in njihovih obiskovalcev. Dokument, ki vsebuje ocenjeno vrednost služnosti, torej ne obstaja, saj je služnost ustanovljena neodplačno, kar je razvidno tudi iz rednega zemljiškega izpiska;

• v zvezi z vprašanjem, ali obstaja dokument, ki bo razjasnil, zakaj ni urejene poti, ki izhaja iz služnostne pravice na terenu, je organ pojasnil, da tovrsten dokument ne obstaja. Prav tako ne obstaja dokument, ki opravičuje, da služnosti ni, kjer bi po mnenju prosilca morala biti.

Na zaprosilo IP, da mu organ glede vseh morebitnih vodenih zadev pri organu v zvezi s konkretno služnostjo posreduje popis zadevnih spisov, je ta dopisu priložil popis zadeve z nazivom »Menjalna pogodba« št. 7113-6/2008, ki se nanaša na zgoraj navedeno pogodbo o ustanoviti stavbne pravice in služnostnih pravic. IP je vpogledal v navedeni popis in ugotovil, da v zadevi niso evidentirani dokumenti, ki bi se nanašali na informacije, opredeljene s prosilčevo zahtevo.

Glede na navedbe organa in  glede na to, da prosilec niti v zahtevi niti v pritožbi ne navaja dejstev, ki bi utemeljeno kazali na obstoj zahtevanih dokumentov, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ne razpolaga z dokumenti. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca, pa jih ta prosilcu ne želi posredovati.

Nadalje IP ugotavlja, da je prosilčeva zahteva oblikovana na način, da je organu postavljal vprašanja in nanje pričakoval tudi odgovore (»npr. kdo je odgovorna oseba…«, »zakaj MIR Bled…«). To isto pričakovanje izhaja tudi  iz dopolnitve zahteve, v kateri je prosilec izrecno navedel, da k zahtevi dodaja še dve vprašanji. Tudi v pritožbi je prosilec navedel, da ni prejel odgovora na zahtevo v točki 2 in 3, ki ju pričakuje skladno z določbami ZUP ter da zahteva razjasnitev opisa v zemljiški knjigi, zakaj občani nimajo dostopa na Stražo. Kot že zgoraj omenjeno, IP ponovno poudarja, da organi na podlagi določb ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na postavljena vprašanja, pripravljati pojasnil itd., kadar te informacije niso vsebovane v dokumentih v smislu 4. člena ZDIJZ.

IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ (npr. obstoj dokumenta o tem zakaj je pot na Stražo zaprta). Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ. Tudi v sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012, je sodišče poudarilo, da je pri postopku za dostop do informacij javnega značaja bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima. Takšni sodni praksi sledi tudi sodba Upravnega sodišča RS št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki. IP je zato sledil odločitvi organa in pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka