prosilec - Občina Bled

Številka: 090-151/2026/8

Datum: 23. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 130. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbah …………… (v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 2. 2026 in z dne 25. 5. 2026, zoper sklep Občina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled, št. 090-0006/2026-5 z dne 23. 2. 2026 in sklep, št. 090-0015/2026-2 z dne 22. 5. 2026 (v nadaljevanju organ),  v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednji

SKLEP:

1.     Postopka po pritožbah prosilca z dne 25. 2. 2026 in z dne 25. 5. 2026, zoper sklepa Občine Bled, št. 090-0006/2026-5 z dne 23. 2. 2026 in št. 090-0015/2026-2 z dne 22. 5. 2026, se združita v en postopek, ki se vodi pod opr. št. 090-151/2026.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

in

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 25. 2. 2026 zoper sklep Občine Bled, št. 090-0006/2026-5 z dne 23. 2. 2026, se zavrne.

2.     Pritožba prosilca z dne 25. 5. 2026, zoper sklep Občine Bled, št. 090-0015/2026-2 z dne 22. 5. 2026, se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 26. 1. 2026 in 23. 4. 2026 na organ po elektronski pošti naslovil zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja z naslednjo vsebino:

Zahteva z dne 26. 1. 2026: Prosilec prosi za posredovanje dokumentacije o namenski rabi za parc. št. 1086/2, k. o. Želeče, za leta 1993, 2000, 2001 in 2008, in sicer:

1.     Izvirne grafične izseke namenske rabe (ne dejanske rabe in ne načrtov kolesarskih stez), ki so bili uradno veljavni v tistem trenutku,

2.     Pripadajoče legende, iz katerih je nedvoumno razvidna barvna oznaka in pomen namembnosti (stavbno/kmetijsko/infrastruktura),

3.     Tekstualni del (izvirne odloke in obrazložitve), ki so podlaga za te grafične prikaz, s podpisom odgovornih oseb. 

Organ je prosilca pozval na dopolnitev zahteve, saj ta ni vsebovala načina seznanitve z zahtevanimi dokumenti. Prosilec je dne 3. 2. 2026 kot način seznanitve navedel fizično obliko (fotokopijo) na njegov naslov.

Zahteva z dne 23. 4. 2026: Prosilec prosi za posredovanje naslednje dokumentacije:

1.     grafični del izvedbenega prostorskega akta, ki je veljal leta 2008 in je bil podlaga za izdajo potrdila o namenski rabi za parcelo št. 1086/2 k.o. Želeče,

2.     pripadajočo legendo tega akta,

3.     tekstualni del (odlok), ki je predstavljal pravno podlago za navedeni akt.

Prosilec je dokumente zahteval v elektronski obliki ali vpogled v dokumentacijo z možnostjo fotografiranja.

O zahtevah prosilca je organ odločil:

- s sklepom, št. 090-0006/2026-5 z dne 23. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijani sklep)

Organ je v prvi točki izpodbijanega sklepa zahtevo prosilca z dne 26. 1. 2026, v delu točke 3 zahteve, ki se nanaša na dokumente v letu 2008 veljavnem prostorskem aktu: Odloku o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana občine Bled (Uradni list RS, št. 95/02) in Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote Bled (Uradni list RS, št. 54/04, 96/04,120/05, 67/08, 29/10), zavrgel. Organ je v obrazložitvi navedel, da je prosilec v tem delu informacije, ki jih je zahteval, že prejel v predhodnih postopkih zahteve za dostop do informacije javnega značaja, zato je v tem delu njegovo zahtevo zavrgel.

Organ je v drugi točki izpodbijanega sklepa zahtevi prosilca z dne 26. 1. 2026, v točki 1 in 2 zahteve, ki se nanaša na izvirne grafične izseke namenske rabe, ki so bili uradno veljavni za parcelo št. 1086/2, k.o. Želeče za leta: 1993, 2000, 2001 in 2008 ter pripadajoče legende, iz katerih je nedvoumno razvidna barvna oznaka in pomen namembnosti (stavbno/kmetijsko/infrastruktura), ugodil in prosilcu posredoval:

-       izrez iz dolgoročnega družbenega plana občine Radovljica, list Bled-40 (1986-2001), skupaj s pripadajočo legendo kot izvirni grafični izsek namenske rabe za parcelo št. 1086/2, k.o. Želeče, za leta: 1993, 2000, 2001;

-       izrez iz kartografskega dela Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana občine Bled, list Bled-40 (2002-2014), skupaj s pripadajočo legendo kot izvirni grafični izsek namenske rabe za parcelo št. 1086/2, k.o. Želeče, za leto 2008;

-       izrez iz kartografskega dela Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote Bled, list Bled-40 (2004-2014) skupaj s pripadajočo legendo kot izvirni grafični izsek namenske rabe za parcelo št. 1086/2, k.o. Želeče, za leto 2008;

-       izrez iz kartografskega dela Odloka o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo Bled z zbirnim centrom in povezovalnim kanalom »M« do čistilne naprave Bled, prikaz širšega območja lokacijskega načrta skupaj s pripadajočo legendo kot izvirni grafični izsek namenske rabe za parcelo št. 1086/2, k.o. Želeče, za leto 2008. 

Nadalje je organ v drugi točki izpodbijanega sklepa zahtevi prosilca z dne 26. 1. 2026, v delu točke 3 zahteve, kjer je zahteval tekstualni del izvirnih odlokov in obrazložitev, ki so podlaga za grafične prikaze, s podpisi odgovornih oseb, ugodil, s tem, da je prosilcu posredoval kopijo izvirnega Odloka o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo Bled z zbirnim centrom in povezovalnim kanalom »M« do čistilne naprave Bled s podpisom odgovornih oseb. Organ je v obrazložitvi prosilcu pojasnil, da je bila Občina Bled ustanovljena leta 1995, ter kateri prostorski akti so veljali na njenem območju v letih 1993, 2000, 2001 in 2008.

Organ je v tretji točki izpodbijanega sklepa v preostalem delu zahtevo prosilca z dne 26. 1. 2026 zavrnil. Organ je v obrazložitvi navedel, da je preverbo obstoja dokumentov izvedel na podlagi vpogleda v zbirko dokumentarnega gradiva organa in poizvedbe pri zaposlenih pri organu, pristojnih za prostor, ter da je prosilcu posredoval vse ostale dokumente, s katerimi razpolaga. Navedel je še, da je v letih 1993, 2000, 2001 veljal dolgoročni plan Občine Radovljica za obdobje od 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/86, 23/88, 9/89, 2/90), ter da s predmetnim izvirnikom akta organ ne razpolaga.

- s sklepom, št. 090-0015/2026-2 z dne 22. 5. 2026 (v nadaljevanju izpodbijani sklep)

Organ je zahtevo prosilca z dne 23. 4. 2026 z izpodbijanim sklepom zavrgel. V obrazložitvi je organ navedel, da je zahteva prosilca z dne 23. 4. 2026 identična kot je del zahteve z dne 26. 1. 2026 in tudi del zahteve z dne 11. 12. 2025 in z dne 17. 12. 2025. Nadalje je navedel, da je že v predhodnih zahtevah prosilcu posredoval grafični del izvedbenega prostorskega akta, ki je veljal leta 2008 in je bil podlaga za izdajo potrdila o namenski rabi za parcelo št. 1086/2 k.o. Želeče ter pripadajočo legendo tega akta in tudi tekstualni del odloka oziroma odlokov, ki so predstavljali pravno podlago za navedeni akt. Organ je po preverbi ugotovil, da je prosilec vse dokumente, ki jih zahteva, že prejel v predhodnih postopkih zahtev za dostop do informacije javnega značaja, zato je njegovo zahtevo v celoti zavrgel.

Zoper sklepa je prosilec vložil pritožbi, in sicer dne 25. 2. 2026 zoper sklep, št. 090-0006/2026-5 z dne 23. 2. 2026 in dne 25. 5. 2026 zoper sklep, 090-0015/2026-2 z dne 22. 5. 2026.

Pritožba z dne 25. 2. 2026: Odločitvi organa nasprotuje v ugodilnem delu. Meni, da s strani organa prejeta dokumentacija po vsebini ne predstavlja zahtevanih informacij javnega značaja. Navaja, da mu je organ posredoval splošne planske in druge spremljevalne dokumente, iz katerih ni mogoče ugotoviti dejanske namenske rabe za parcelo št. 1086/2 k.o. Želeče niti podlag, ki so bile uporabljene v upravnih postopkih. Prosilec navaja, da posredovana dokumentacija ni ustrezna, saj so mu bili ponovno posredovani izseki strateških oz. planskih aktov širšega območja (dolgoročni plani), namesto izvedbenih grafičnih arhivskih izvirnikov oziroma podlag, uporabljenih pri določanju namenske rabe (zlasti za leto 2008). Posredovani grafični izseki po njegovem mnenju niso berljivi v merilu, brez ustreznih legend in razlag, zato ne omogočajo zanesljive ugotovitve namenske rabe posamezne parcele. Prav tako ni razvidno, kateri konkretni dokument je bil neposredna podlaga za izdajo potrdila o namenski rabi. Meni, da njegova zahteva po vsebini ni bila izpolnjena, saj mu niso bili posredovani dokumenti, ki bi omogočali preveritev dejanske podlage za določitev namenske rabe zemljišča. V pritožbi je še navedel, da dopis podaja kot dopolnitev dejanskega stanja v že odprtem postopku.

Pritožba z dne 25. 5. 2026: Odločitvi organa v celoti oporeka. Prosilec navaja, da je izpodbijani sklep organa nezakonit, kar utemeljuje z odločbo IP, št. 090-48/2026/3 z dne 3. 4. 2026, v kateri naj bi IP izrecno ugotovil, da prosilec z zahtevama ni zahteval istih dokumentov oziroma je dokumente opredelil drugače, in da zahteva z dne 26. 1. 2026 predstavljala novo zahtevo za druge oziroma dodatne dokumente. Glede na navedeno meni, da niso izpolnjeni pogoji za zavrženje zahteve po 4. točki 129. člena ZUP ter dodatno navaja, da mu organ v predhodnih postopkih ni jasno in nedvoumno posredoval izvirnega grafičnega dela prostorskega akta, ki je bil podlaga za izdajo potrdila o namenski rabi za leto 2008, temveč je šele v predmetnem sklepu konkretno navedel posamezne akte in grafične izreze, na katere se sklicuje.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijanih odločitev ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbi prosilca odstopil v reševanje IP. Prosilec je pritožbo z dne 25. 2. 2026 vložil neposredno pri IP, zato jo je ta v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil organu. ZUP namreč predvideva preizkus procesnih predpostavk, ki ga mora ob prejemu pritožbe opraviti prvostopenjski organ, hkrati pa omogoča, da na podlagi pritožbe prvostopenjski organ o zadevi odloči drugače (240. - 245. člen ZUP). IP je pritožbi v pristojno reševanje prejel dne 10. 4. 2026 in 28. 5. 2026.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ s pozivom, št. 090-151/2026/4 z dne 14. 8. 2026, pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 2. 9. 2026.

Pritožbi nista utemeljeni.

K SKLEPU:

V skladu z drugim odstavkom 130. člena ZUP (v povezavi s prvim odstavkom istega člena) lahko organ začne in vodi en sam postopek tudi takrat, ko ena ali več strank uveljavlja v postopku več različnih zahtevkov, če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in, če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen.

Glede na to, da so izpolnjeni pogoji za združitev zadev v en postopek po določbah 130. člena ZUP, je IP odločanje o pritožbah združil, tako da bo odločil z eno zadevo. Pritožbi prosilca se namreč nanašata na skupen element dejanskega stanja, torej zahtevani so dokumenti oziroma informacije organa, pravna podlaga za pritožbe je ista, torej ZDIJZ, in za odločanje o pritožbah je stvarno pristojen isti organ, to je IP. Takšno postopanje IP narekuje tudi načelo ekonomičnosti postopka, ki ga določa ZUP v 14. členu.

Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUT) oproščen plačila upravne takse, in v tem postopku posebni stroški niso nastali.

K ODLOČBI:

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka – navedeno stališče je podprto tudi z upravno sodno prakso, npr. sodbi I U 817/2015, I U 932/2015. IP je torej kot pritožbeni organ pristojen odločiti zgolj o pritožbi zoper odločitev (odločbo) organa in je v tej zvezi vezan na zahtevo prosilca.

Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Kriterij »materializirane oblike«

Kot izhaja iz zgoraj navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

K 1. točki izreka odločbe

Odločitvi organa prosilec nasprotuje v ugodilnem delu. V obravnavani zadevi je tako sporno, ali je organ prosilcu posredoval vse dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca z dne 26. 1. 2026 in s katerimi organ razpolaga.

Organ je v dopisu, št. 090-0006/2026 – 7 z dne 10. 4. 2026, s katerim je IP odstopil pritožbo prosilca z dne 26. 1. 2026, navedel, da je o zahtevi prosilca z dne 26. 1. 2026, glede na dejstvo, da je prosilec v zahtevi zahteval nove in dodatne dokumente, štel, da gre za novo zahtevo ter dodelil zadevi novo številko (090-6/2026) ter o zadevi odločil s samostojnim sklepom št. 090-0006/2026-5 z dne 23. 2. 2026. V nadaljevanju se je organ opredeli do pritožbenih navedb prosilca, in sicer je navedel:

-       da je prosilcu poslal kopije izvirnih grafičnih izsekov namenske rabe in pripadajoče legende za parcelo št. 1086/2, k.o. Želeče, iz vseh prostorskih aktov, ki so veljali v letih: 1993, 2000, 2001 in 2008, kot je to navedel v zahtevi. Pojasnil je, da je Občina Bled nastala leta 1995, ter da je na območju občine Bled v letih 1993, 2000 in 2001 veljal dolgoročni plan Občine Radovljica za obdobje od 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/86, 23/88, 9/89, 2/90). V letu 2008 so za parcelo št. 1086/2, k.o. Želeče veljali Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana občine Bled (Uradni list RS, št. 95/02), Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote Bled (Uradni list RS, št. 54/04, 96/04, 120/05, 67/08, 29/10) in Odlok o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo Bled z zbirnim centrom in povezovalnim kanalom »M« do čistilne naprave Bled (Uradni list RS, št. 79/04). Slednji akti so bili tudi podlaga za izdajo potrdila o namenski rabi iz leta 2008, na katerega se sklicuje prosilec.

-       da organ z drugimi grafičnimi izseki in legendami ne razpolaga. Organ je pojasnil, da gre za dokumente, katerih nastanek datira v leto 1986 (dolgoročni plan Občine Radovljica za obdobje od 1986 do leta 2000), oziroma v leto 2002 in 2024. Organ je navedel, da s pojasnili legend ali razlagami grafičnih oznak, ki bi omogočale njihovo interpretacijo, ne razpolaga;

-       da se prosilec tekom vseh postopkov sklicuje na potrdilo o namenski rabi iz leta 2008, iz katerega morajo biti razvidni podatki, kot jih je določal 105. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, s spremembami in dopolnitvami), med drugim tudi podatek o namenski rabi prostora, kot jo določa občinski prostorski načrt ter podatek o prostorskih ukrepih, določenih na podlagi predpisov s področja urejanja prostora. Potrdilu o namenski rabi zemljišča se priloži tudi kopija grafičnega dela občinskega prostorskega načrta. Organ je navedel, da s predmetnim potrdilom o namenski rabi ne razpolaga več, saj je bil rok hrambe potrdil o namenski rabi 10 let, tega potrdila prosilec organu ni priložil.

Organ je še navedel, da je prosilcu (v predmetnem in predhodnih dveh postopkih) poslal vso dokumentacijo, ki jo je zahteval in s katero organ razpolaga. Drugih dokumentov, s katerimi bi organ omogočil preverbo dejanske podlage za določitev namenske rabe zemljišča, organ nima.

IP je s pozivom, št. 090-151/2026/4 z dne 14. 8. 2026 organ pozval, naj pojasni, ali je prosilec prejel vse dokumente, s katerimi organ razpolaga, in ki ustrezajo 1. in 2. točki zahteve prosilca, vezano na 2. točko izreka sklepa, št. 090-0006/2026-5 z dne 23. 2. 2026 ter v zvezi s tem za pojasnilo glede izvedbe ugotovitvenega postopka. Organ je v dopisu, št. 090-0006/2026-11 z dne 1. 9. 2026, pod drugo točko izreka izpodbijanega sklepa, podal pojasnilo, da je prosilec prejel vse dokumente, s katerimi organ razpolaga in ki ustrezajo 1. in 2. točki zahteve z dne 26. 1. 2026. Organ je pojasnil, da je poleg zaposlenih v Službi za prostor pri iskanju dokumentov sodelovala tudi zaposlena v sprejemni pisarni občine, ki pokriva tudi arhiv. Pojasnil je, da je Odlok o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo Bled z zbirnim centrom in povezovalnim kanalom »M« do čistilne naprave Bled (Uradni list RS, št. 79/04) prevzel iz arhiva, saj akt od leta 2014 ne velja več. Organ je pojasnil, da je iskal zahtevane dokumente v razpoložljivih pravnih registrih. Organ je navedel, da je prosilcu posredoval vse dokumente, ki ustrezajo 1. in 2. točki njegove zahteve. Konkretno so dokumenti, navedeni v sklepu, bili prosilcu posredovani skupaj s sklepom, o čemer je organ priložil dokazilo: izpis iz dokumentarnega sistema ODOS. Organ je pojasnil, da je prosilec zahteval izseke prostorskih aktov, ki so bili sprejeti pred 40 leti (1986), 24 let nazaj (2002), ko dokumenti še niso bili digitalizirani, grafike še niso bile risane z IT tehnologijo, ampak je bilo to ročno delo.

IP na podlagi vpogleda v spis organa in v skladu z danimi pojasnili organa ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru jasno in prepričljivo pojasnil način ter obseg izvedenega iskanja dokumentov, pri čemer je preveril obstoj, oziroma je iskal zahtevane dokumente pri vseh relevantnih organizacijskih enotah in tudi v arhivu. IP nima podlage za dvom v resničnost navedb organa, da je prosilcu posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga, v okviru tega postopka in predhodnih postopkov. Prav tako prosilec ni navedel konkretnih okoliščin ali dokazov, ki bi z zadostno stopnjo verjetnosti izkazovali, da organ razpolaga še z drugo zahtevano dokumentacijo kot s tisto, ki jo je prosilcu že posredoval in bi ustrezala zahtevi prosilca.  

Glede pritožbenih navedb prosilca, da poslani dokumenti zaradi merila in vsebine ne omogočajo identifikacije konkretne rabe za posamezno parcelo, da posredovani grafični izseki niso berljivi v meri, ki bi omogočala razpoznavo oznak, prav tako jim ne pripadajo pojasnila legend ali razlage grafičnih oznak, ki bi omogočale njihovo interpretacijo, ter da iz dokumentacije ni razvidno, kateri konkretni grafični ali strokovni dokument je bil uporabljen, kot neposredna podlaga za izdajo potrdila o namenski rabi, IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, odgovorov, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo, kar je organ v konkretnem primeru tudi storil. Če prosilec iz poslanih dokumentov informacij ne more izluščiti, to ni predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.

Na koncu IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa.

V skladu z navedenim je IP odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

K 2. točki izreka odločbe

Odločitvi organa prosilec v celoti oporeka. V obravnavani zadevi je tako sporno, ali je organ predhodno že odločal o vsebinsko enaki (enakih) zahtevi (zahtevah) prosilca, kot je zahteva z dne 23. 4. 2026.

Organ je v dopisu, št. 090-0015/2026 – 4 z dne 28. 5. 2026, s katerim je IP odstopil pritožbo prosilca z dne 25. 5. 2026, navedel, da meni, da je prosilcu v predhodnih treh postopkih, vodenih pri organu pod št. 090-40/2025 (znotraj te zadeve je organ sprejel dve odločitvi) in v zadevi 090-6/2026, poslal vso dokumentacijo, ki jo je zahteval in s katero organ razpolaga. Organ je še navedel, da drugih dokumentov, s katerimi bi organ omogočil preverbo dejanske podlage za določitev namenske rabe zemljišča, nima.

Organ je v dopisu, št. 090-0006/2026-11 z dne 1. 9. 2026, podal pojasnila na poziv IP, št. 090-151/2026/4 z dne 14. 8. 2026. Pojasnil je, da je zahteva prosilca z dne 23. 4. 2026 vsebinsko identična, kot zahteva z dne 26. 1. 2026. Prosilec je zahteval identične dokumente, le da so se v zahtevi z dne 26. 1. 2026 nanašali na leta 1993, 2000, 2001 in 2008; v zahtevi z dne 23. 4. 2026 pa zgolj na leto 2008. Nadalje je organ navedel, da se zahteva prosilca z dne 23. 4. 2026 vsebinsko pokriva tudi z:

-       zahtevo z dne 11. 12. 2025, o kateri je organ odločil z elektronsko pošto z dne 12. 12. 2025,

-       z odstopljeno zahtevo UE Radovljica dne 18. 12. 2025, o kateri je organ odločal s sklepom o zavržbi, št. 090-40/2025-10 z dne 3. 2. 2026.

Organ je navedel, da sta elektronska pošta z dne 12. 12. 2025 in sklep o zavržbi št. 090-40/2025-10 z dne 3. 2. 2026 pravnomočna (o pritožbi zoper sklep o zavržbi je IP izdal odločbo, št. 090-0048/2026/3 z dne 3. 4. 2026). Organ je še navedel, da je v vseh teh zahtevah (elektronska pošta z dne 12. 12. 2025, sklep o zavržbi, št. 090-40/2025-10 z dne 3. 2. 2026, sklep št. 090-6/2026-5 z dne 23. 2. 2026) že odločil o dokumentih, ki jih je zahteval v zahtevi z dne 23. 4. 2026.

IP ugotavlja, da je bila odločitev organa ob njeni izdaji pravilna in zakonita.

Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

IP je ugotovil, da sta bili stavčni strukturi zahtev z dne 26. 1. 2026 in 23. 4. 2026 sicer nekoliko drugačni, vendar je bil predmet obeh zahtev ista dokumentacija, le da je zahteva z dne 26. 1. 2026 širša, saj se nanaša na leta 1993, 2000, 2001 in 2008, zahteva z dne 23. 4. 2026 pa zgolj na leto 2008. Nadalje je IP ugotovil, da je v času vložitve prosilčeve zahteve z dne 23. 4. 2026, že tekel pritožbeni postopek pred IP v zvezi z zahtevo prosilca z dne 26. 1. 2026. IP je namreč odstopljeno pritožbo s strani organa zoper sklep, št. 090-0006/2026-5 z dne 23. 2. 2026, prejel 10. 4. 2026.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ v času izdaje izpodbijanega sklepa pravilno uporabil 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Ker je bil glede dostopa do istih dokumentov že v teku pritožbeni postopek pred IP, je obstajala procesna ovira za obravnavanje nove zahteve v tem delu. Pritožbene navedbe prosilca, da niso izpolnjeni pogoji iz četrte točke prvega odstavka 129. člena ZUP, so torej neutemeljene.

Glede pritožbene navedbe prosilca, ki jo je podal zoper sklep, št. 090-0015/2026 – 4 z dne 22. 5. 2026, in sicer da je IP v odločbi, št. 090-48/2026/3 z dne 3. 4. 2026 izrecno ugotovil, da zahteva z dne 26. 1. 2026 ni identična zahtevi z dne 17. 12. 2025, IP pojasnjuje, da se ni opredeljeval do primerjave med zahtevama z dne 26. 1. 2026 in 17. 12. 2025, saj slednje za potrebe obravnave tega pritožbenega postopka ni bilo bistveno. IP je namreč za potrebe tega pritožbenega postopka že ugotovi, da sta zahtevi z dne 23. 4. 2026 in 26. 1. 2026 v delu po vsebini enaki, saj se glede leta 2008 nanašata na iste zahtevane dokumente, kot je že bilo pojasnjeno zgoraj.

V skladu z navedenim je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Sklepno

Upoštevaje vse navedene argumente je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena ZUT oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper sklep ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :                                                                     

Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.                                   

svetovalka IP                                                                                 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke