prosilec - Občina Bled

Številka: 090-48/2026/3

Datum: 3. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 2. 2026, zoper sklep Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju organ) št. 0900-0040/2025-10 z dne 3. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 4. 2. 2026 zoper sklep Občine Bled št. 0900-0040/2025-10 z dne 3. 2. 2026 se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilec je dne 17. 12. 2025 na Upravno enoto Radovljica vložil zahtevo za dostop do dokumentacije – podlaga za potrdilo o namenski rabi zemljišča iz leta 2008, pri čemer je zahteval vpogled in/ali kopijo dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo potrdila o namenski rabi zemljišča, izdanega leta 2008 za parcelo št. …, k. o. Želeče. Natančneje je želel:

1. navedbo točnega prostorskega izvedbenega akta, ki je veljal v času izdaje potrdila leta 2008,

2. kopijo grafične priloge (karte) tega akta, iz katere je razviden potek meje stavbnega območja na navedeni parceli in

3. podatek, ali se v arhivu vodi grafični izris, ki je bil dejansko uporabljen pri izdaji potrdila leta 2008. Navedel je, da ne zahteva strateških prostorskih aktov, temveč izvedbeni prostorski akt.

Upravna enota Radovljica je zaradi nepristojnosti zahtevo prosilca dne 18. 12. 2025 odstopila Občini Bled.

(2)           Organ je dne 3. 2. 2026 izdal sklep št. 090-0040/2025-10, s katerim je zahtevo iz 2. in 3. tč. zavrgel, zahtevi pod 1. tč. pa ugodil in prosilcu posredoval povezavo na Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana občine Bled in Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote Bled. Organ je v obrazložitvi pojasnil, da je dne 11. 12. 2025 prejel zahtevo prosilca za arhivski izvod OPN Bled – namenska raba iz leta 2008, parcela …, na podlagi katere je organ 12. 12. 2025 prosilcu odgovoril in mu poslal izseke grafičnih prikazov parcele … k. o. Želeče za OPN od leta 2014 naprej, PLAN 2002-2014 in PLAN 1993. Organ je prosilcu pojasnil, da je bila namenska raba parcele v preteklih veljavnih prostorskih aktih občine, in sicer pred sprejetjem aktualnega OPN kmetijsko zemljišče in da se namenska raba v določenem obdobju ni spreminjala iz stavbne v kmetijsko. Organ je naknadno prejel odstopljeno zahtevo tudi od UE Radovljica, vendar je prosilcu že poslal vse dokumente, ki jih je ta želel in mu podal tudi že vse informacije, ki jih je želel, zato je odstopljeno zahtevo v tč. 2 in 3 s sklepom zavrgel. Ob tem mu je poslal tudi napotilo na spletno stran, na kateri so dostopne vse arhivske in veljavne verzije prostorskih aktov.

(3)            Prosilec je zoper izpodbijani sklep dne 4. 2. 2026 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da so arhivski grafični podatki za parcelo … k. o. Želeče v izjemno nizki ločljivosti in tehnično pomanjkljivi, saj sistem ob iskanju napačno prikazuje lokacijo v drugi občini. Informacija zato na spletu ni dostopna v obliki in kakovosti, ki bi omogočala ugotovitev namenske rabe. Navedba organa, da je dokumente že prejel v predhodnih postopkih, je pavšalna. Zahteval je izvorne arhivske grafične podlage z legendami za specifična leta (1993, 2000, 2001 in 2008), ki so bila podlaga za izdajo uradnih potrdil. Dokumenti, ki jih je organ poslal v preteklosti, so bili nepopolni, se niso nanašali na namensko rabo v tistem trenutku ali pa so bili prikazani na neustreznih podlagah.  Prosilec navaja, da ima pravico zahtevati celovito in verodostojno informacijo, s katero organ razpolaga, ne glede na predhodne pomanjkljive vročitve dokumentov. Dodaja še, da organ ni odločil v zakonskem roku in da bi dokumente morala predložiti Upravna enota Radovljica, zato zahteva, da IP naloži posredovanje informacij tistemu organu, ki dejansko hrani jasne in nesporne arhivske izvirnike. Predlaga, da IP sklep v celoti razveljavi in organu naloži, da mu v fizični obliki po pošti posreduje zahtevane izvorne arhivske grafične izseke namenske rabe za leta 1993, 2000, 2001 in 2008 za parc. št. … k. o. Želeče, skupaj s pripadajočimi legendami in odloki.

(4)           Organ je dne 6. 2. 2026 pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. Ob tem je pojasnil, da se prosilec pritožuje zoper sklep, s katerim je organ zavrgel njegovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 17. 12. 2025 in njeno dopolnitev. Iz vsebine pritožbe je razvidno, da se prosilec pritožuje v povezavi z zahtevo, ki jo je organ prejel dne 26. 1. 2026 in o kateri z izpodbijanim sklepom ni odločal. V izpodbijanem sklepu je namreč odločil o zahtevi z dne 17. 12. 2025, s katero je prosilec zahteval grafično prilogo (karto) iz leta 2008, ko mu je bilo izdano Potrdilo o namenski rabi, medtem ko je v zahtevi z dne 26. 1. 2026 zahteval izvorne arhivske grafične podlage z legendami za specifična leta 1993, 2000, 2001 in 2008. O novi zahtevi z dne 26. 1. 2026 organ vodi nov upravni postopek, pod opr. št. 090-6/2026. Organ je torej s sklepom o zavrženju odločal o zahtevi z dne 18. 12. 2025, kar je razvidno tudi iz samega sklepa, zato svoje odločitve ne bo spremenil.

Pritožba ni utemeljena.

(5)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)           IP ugotavlja, da se vsebina pritožbe in pritožbeni zahtevek prosilca nanaša na dostop do dokumentov, ki jih prosilec ni zahteval v svoji zahtevi z dne 17. 12. 2025, temveč v svoji zahtevi z dne 26. 1. 2026, ki ni bila predmet odločanja v okviru izpodbijanega sklepa. V ta namen je IP vpogledal v zahtevo z dne 17. 12. 2025 in v dopis z dne 26. 1. 2026, pri čemer ugotavlja, da je prosilec v zahtevi z dne 26. 1. 2026 svojo prvotno zahtevo z dne 17. 12. 2025 razširil in zahteval druge oz. drugače opredeljene dokumente, in ne tistih, ki jih je navedel v zahtevi z dne 17. 12. 2025. Prosilec je namreč v zahtevi z dne 17. 12. 2025 zahteval kopijo grafične priloge (karte) tega akta, iz katere je razviden potek meje stavbnega območja na navedeni parceli in ki je bila podlaga za izdajo potrdila o namenski rabi zemljišča, izdanega leta 2008, za parcelo št. …, k. o. Želeče, medtem ko je v zahtevi z dne 26. 1. 2026 zahteval izvirne grafične izseke namenske rabe, za parcelo št. …, k. o. Želeče, za leta 1993, 2000, 2001 in 2008. Prav te dokumente, torej izvorne arhivske grafične izseke namenske rabe za leta 1993, 2000, 2001 in 2008 za parc. št. … k. o. Želeče, skupaj s pripadajočimi legendami in odloki, pa želi prejeti v okviru vložene pritožbe, o kateri odloča IP v tem postopku.

(7)           Glede na to, da je mogoče ugotoviti, da je prosilec z zahtevo z dne 26. 1. 2026 zahteval druge dokumente, kot z zahtevo z dne 17. 12. 2025, je organ postopal pravilno, ko je zahtevo prosilca z dne 26. 1. 2026 štel za novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, o kateri je odločal v ločenem upravnem postopku. IP je v okviru pritožbenega postopka prejel tudi sklep organa št. 090-0006/2026-5 z dne 23. 2. 2026, iz katerega je razvidno, da je organ odločil tudi o zahtevi prosilca z dne 26. 1. 2026.

(8)           IP pojasnjuje, da je se postopek z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja vodi kot upravni postopek, ter da vsaka nova zahteva, tj. zahteva, v kateri prosilec zahteva nove ali dodatne dokumente, ki jih predhodna zahteva ne vsebuje, praviloma šteje za novo vlogo v upravnem postopku, v zvezi s katero organ uvede nov upravni postopek, mu dodeli številko zadeve in o zahtevi odloči s samostojnim sklepom ali odločbo, saj tovrstno postopanje zahteva tako zakon, ki ureja upravni postopek kot tudi pravila glede upravnega poslovanja in evidentiranja ter dokumentiranja gradiva organa. Kljub temu, da prosilec predhodne zahteve dopolnjuje, to ne pomeni, da se glede dopolnitev vodi enotni postopek v okviru predhodnega postopka, saj pravila za vodenje upravnih zadev praviloma zahtevajo, da se glede vsake zahteve vodi ločen postopek, kar je organ v obravnavani zadevi tudi storil. Iz zadeve je prav tako razvidno, da prosilec domneva, da se v povezavi z njim vodi »enotno zadevo«, ki se obravnava kot celota. Slednje izhaja tudi iz tega, da je prosilec na IP, z vlogo poimenovano »Dopolnitev postopka in opozorilo na neustreznost posredovane dokumentacije« poslal dokument, ki ga je mogoče šteti za pritožbo zoper novo izdani sklep št. 090-0006/2026-5 z dne 23. 2. 2026, ki je odločil o njegovi zahtevi z dne 26. 1. 2026, kljub temu da bi zoper nov sklep moral prosilec vložiti pri organu samostojno pritožbo, glede katere se bo vodil ločen pritožbeni postopek. Prosilec namreč v okviru postopka, v katerem se odloča o izpodbijanem sklepu št. 090-0040/2025-10 z dne 3. 2. 2026, svojih navedb ne more dopolnjevati s pritožbenimi navedbami zoper sklep št. 090-0006/2025-5 z dne 23. 2. 2026. Vsak izdani sklep v upravnem postopku ima namreč predvideno samostojno pravno sredstvo, o katerem se odloča v samostojnem upravnem postopku in ne v okviru vseh »že predhodno pričetih in uvedenih postopkov«.

(9)           Iz pritožbe z dne 4. 2. 2026 je razvidno, da se prosilec vsebinsko pritožuje v povezavi z dokumenti, ki jih je zahteval šele v zahtevi z dne 26. 1. 2026 in ne v zahtevi z dne 17. 12. 2025, torej glede dokumentov, ki niso bili predmet izpodbijanega sklepa. Prosilec bo odločitev organa o dostopu do dokumentov iz zahteve z dne 26. 1. 2026 lahko izpodbijal v pritožbenem postopku zoper sklep, ki ga je organ izdal v povezavi z zahtevo z dne 26. 1. 2026 in ne v postopku, ki ga je organ izdal v povezavi z zahtevo z dne 17. 12. 2025. Zahtevi se sicer nanašata na isto parcelo, vendar prosilec z zahtevama ni zahteval istih dokumentov, oz. je dokumente opredelil drugače.

(10)         Glede na navedeno IP ugotavlja, da prosilec ni podal pritožbenih navedb in zahtev, ki bi bile pravno relevantne za odločitev o zakonitosti izdanega sklepa v obravnavani zadevi. Poleg pritožbenih navedb stranke, mora IP kot organ druge stopnje po uradni dolžnosti preveriti, ali ni prišlo v postopku pred organom prve stopnje do bistvenih kršitev pravil postopka iz drugega odstavka 237. člena ter ali ni z odločbo kršen materialni zakon ali drug materialni predpis. IP po opravljenem preizkusu po uradni dolžnosti na podlagi 247. člena ZUP ni ugotovil, da bi prišlo v postopku odločanja o zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 17. 12. 2025 na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in da bi bil prekršen materialni zakon, glede česar se v izogib ponavljanju na podlagi drugega odstavka 254. člena ZUP sklicuje na ugotovitve iz izpodbijanega sklepa.

(11)        Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, pritožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(12)        Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(13)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila                                                                       

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.                                        

svetovalka IP                                                                          

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke