prosilec - Občina Bled

POVZETEK:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ zahteval dostop do dokumentov, ki se nanašajo na točno določeno osebo. Organ je zahtevo v celoti zavrnil, zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, ker je prosilec zahteval dokumente o točno določeni osebi navedeni z imenom in priimkom, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi mogli prekriti njegove prepoznavnosti. Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilcev v celoti zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-5/2024/3

Datum: 17. 1. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 1. 2024, zoper odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 090-0066/2023-15 z dne 28. 12. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 3. 1. 2024 zoper odločbo Občine Bled št 090-0066/2023-15 z dne 28. 12. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 16. 10. 2023 na organ naslovil dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, naslovljeni kot »zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki z vsemi dokazi oz. dokumenti, s katerimi bo gospa …, direktorica občinske uprave Bled, podprla resno obdolžitev mene za kaznivo dejanje šikaniranja in še kaj«, vezani na odločbo 090-0066/2023 z dne 10. 10. 2023. V prvi zahtevi z dne 16. 10. 2023 je zahteval posredovanje:

1.     »dokumentov, ki bodo dokazali, koga kdaj in kje je šikaniral, vse od 2015 pa do danes 16. 10. 2023, kot ste mi očitali v odločbi 090-0066/2023 z dne 10. 10. 2023 na strani 8 in 9;

2.     dokumentov, ki bodo pokazali, kdaj ste nastopili na delovnem mestu direktorice Občine Bled in dokaze, da ste vi upravičeni za obdolževanje mene za zlorabo ZDIJZ, za obdolžitev mene za šikaniranje Ijudi, za motenje delovnih procesov in ne vem še kaj, vse od 2015 pa do danes - prosim da mi izročite vse dokazne dokumente;

3.     dokumentov, ki bodo razjasnili vašo obdolžitev, kje je po vašem, če prav razumem moj vloga ZDIJZ kaznivo dejanje oz. z dokumenti, ki bodo razjasnili koliko javnih dokumentov lahko po zakonu ZDIJZ sploh pridobim;

4.     dokumentov/dokazov, ki bodo razjasnili kakšne so zakonske omejitve pri pridobivanju javnih dokumentov ZDIJZ, namreč vi mi očitate celo zlorabo ZDIJZ in da nima omejene pravice pri pridobivanju dokumentov;

5.     dokumentov/dokazov, ki bodo razjasnili, kje v zakonu ZDIJZ je omenjena omejitev 1000 besed;

6.     dokumentov/dokazov, ki bodo razjasnili, zakaj se Občina Bled in MIR Bled ne odzivata na prijave kršitev na Mlinem in ne opravita uradne dolžnosti in odstranita kršitev;

7.     dokumentov/dokazov, kako so moje 100% ignorirane prijave kršitve na Mlinem in posledična vloga ZDIJZ prišle v konflikt z organom, ki noče sanirati kršitve po uradni dolžnosti že več sezon- kako sem jaz sedaj odgovoren, če ne opravijo oni svoje uradne dolžnosti, namreč obdolžen sem za to resno dejanje in zahtevam vse dokaze;

8.     dokumentov/dokazov, zakaj se organ MIR Bled , ki opravlja po vašem svoje naloge dobro, ne odziva že leta na prijave hude kršitve na Mlinem kot drugod, in prosim ne prodajajte mi dokumenta ZVKD (ta ima sedaj na Bledu že z vilo ob hotelu toplice že zelo resen interni problem zaradi zlorab pooblastil oseb), ki ne legalizira ničesar in ne omogoča oddaje zemljišča v varovanem 15 pasu, kot tudi ne legalizira na črno zgrajenega objekta na mline;

9.     dokumenta iz katerega bo razvidno, da sem kršil in kot trdite zlorabil zakon (ZDIJZ), vse od 2015 pa do danes;

10.  dokazov/dokumentov, ki bodo dokazali, da vse od 2015 pa do danes nisem bil upravičen do pridobitve ZDIJZ in vse dokaze, da sem zlorabil ZDIJZ ter pri tem šikaniral Ijudi in katere Ijudi;

11.  dokazov/dokumentov, ki bodo dokazali katero dejanje MIR Bled sem onemogočil s svojo vlogo in koliko vlog sem dal, da sem jih lahko zmotil - namreč so 4 inšpektorji, ki se ne odzivajo na prijave - zahtevam vse vloge, ki so motile njihovo delo;

12.  dokazov/dokumentov, ki bodo dokazali, da je MIR Bled saniral prijavljene kršitev po dolžnosti;

13.  dokumentov/ dokazov (meni ste rekli, Občina Bled nima ničesar z MIR Bled) iz katerih bo razvidno, zakaj vi kot direktorica sedaj v odločbi, v njihovem imenu, obdolžujete mene za njihovo ne delo - prosim za vse dokaze, ki me bremenijo;

14.  dokumentov s konkretnimi dokazi, za hudo direktno obdolžitev, iz katerih bo razvidno, da je zaradi mojih vlog onemogočeno normalno delovanje MIR Bled in da je to razlog, da se ne odzovejo na prijavo kršitev in prosim za vse dokaze, vse vloge, ki jih po vašem obremenjujejo do te mere, da ne morejo sanirat prijave;

15.  vseh vlog, ki sem jih dal v času od kar ste vi … zaposleni na Občini Bled kot direktorica občinske uprave Bled;

16.  dokumentov, mojih zahtev IJZ, ki so onemogočile delo MIR, namreč če bi opravili svoje delo ne bi bilo potrebno napisat nobene zahteve IJZ;

17.  dokumentov, ki bodo razjasnili, na koliko prijav kršitev se je MIR odzval;

18.  dokumentov, kako ste vi lahko sploh prišli do teh informacij vezanih na MIR Bled, prosim za dokumente, ki bodo razjasnili kako lahko veste, koliko prijav sem jim dal in koliko je bilo ne saniranih in posledično, kako lahko veste, koliko zahtev IJZ sem jim dal in od njih zahteval razjasnitev preko IJZ, zakaj zadev ne sanirajo;

19.  dokumentov, ki bodo razjasnili zakonsko podlago, kako lahko vi veste, koliko prijav kršitev sem dal jaz osebno na MIR Bled in koliko kršitev je bilo v resnici saniranih in če niso bile, kako lahko vi mene obdolžujete na strani 9, da jih zlonamerno obremenjujem z zlorabo ZDIJZ in da ne morejo delati svojih nalog;

20.  dokumentov, ki bodo razjasnili, koliko prijav kršitev konkretno na Mlinem je prejel MIR Bled in koliko prijav kršitev je saniral v zakonskem okviru in ker jih ni, koliko zahtev IJZ je prejel od mene, da bi razjasnil zakaj noče sanirati zelo resne kršitve, med tem ko so mnogi kaznovani za vsako malenkost;

21.  dokumentov (ker je MIR samostojen organ in dela po ZIN vi pa mi očitate, da jih motim z vlogo ZDIJZ), ki bodo razjasnili kako potem vi sploh v tem dopisu razpravljate o njih - namreč ZIN zakon je jasen in vi ne bi smeli imeti z MIR nič, kaj šele me obdolževati za nekaj, kar ne smete vedeti, saj sem prijavitelj, ki redno prijavlja kršitev, ki pa je nočete sanirat. Praktično skoraj ničesar kar prijavim;

22.  dokumentov za primer Mlino, ko sem dajal prijave, pa se nanje niste odzivali ne občina ne MIR Bled. Namreč ponovne zahteve ZDIJZ sem dajal, ker sem želel videti (ker ni bilo nobenega odziva na prijave), ali so se pridobili dokumenti, ki bi legalizirali kršitev). Želim dokumente, ki mi prepovedujejo pridobitev dokumentov javnega značaja, v tem primeru Mlino, ker se ne odzovete na prijave kršitev. Razlog za novo vlogo za pridobitev svežih javnih dokumentov konkretno za sezono 23 je bil v tem primeru vaša popolna neodzivnost na prijave . Ker se ne odzivate na prijave, sem sklepal da imate nove dokumente, ki mi bodo dokazali, da ste kršitev na Mlinem legalizirali;

23.  dokumenta iz katerega bo razvidno, koliko vlog zahtev IJZ sem dal po vašem neupravičeno na Občino Bled, od kar ste vi nastopili na delovnem mestu direktorice občinske uprave Bled in prosim, da mi izdate čisto vse zahteve IJZ, ki so po vašem vložene neupravičeno in predstavljajo zlorabo ZDIJZ;

24.  dokumenta iz katerega bo razvidno, koliko prijav kršitev na občinskem zemljišču ste sanirali brez da je bilo potrebno večkratno prijavljanje in koliko prijav je ostalo še vedno ne saniranih, koliko kršitev pogodb nočete sanirati;

25.  dokumenta iz katerega bo razvidno, da je bilo kršeno, kot trdite, načelo sorazmernosti;

26.  dokumentov, ki mi jemljejo pravico dajati prijave kršitev drugim organom nadzora in pregona kot trdite, da jih dajem neupravičeno - koliko kršitev (za katere imam zbrane dokaze), ki jih prijavljam konkretno ste sanirali;

27.  dokumenta iz katerega bo razvidno, da sem vas namerno šikaniral in namerno obremenjeval s ciljem, da bom oviral vaše naloge in vam namerno povzročam neprijetnosti in druge nevšečnosti - namreč gre za zelo resno obdolžitev, ki zahteva resne dokaze, ki jih zahtevam;

28.  dokazov/dokumentov, ki bodo dokazali, da sem neupravičeno kot trdite obremenil MIR Bled, da ni mogel opravljati svojega dela, namreč moji dokazi govorijo drugo zgodbo, kjer obstaja sum na opustitev uradne dolžnosti, saj se ne odzivajo na prijave kršitev;

29.  dokazov za obdolžitev od vas, da je šlo za tajno delo glede jezerske naloge. Očitali ste mi, da sem jaz zahteval od nekega redarja, da naj zabija neke kole nekam - niste vedeli povedati kam, zoper vas sem dal takoj prijavo županu Antonu Mežanu, kot tudi, da ste mi rekli da gre v primeru mojega dela za tajne podatke, kar pa ni bilo res, saj sem zadevo raziskal na vseh institucijah, ki so vpletene v sanacijo jezera.«

V drugi zahtevi z dne 16. 10. 2023 je zahteval posredovanje:

1.     »dokazov/dokumentov, s katerimi boste potrdili in dokazali zelo hudo obdolžitev, da sem jaz … dal prijave, na vse te naštete inšpekcije (upravne, gradbene, okoljske, prometne, kulturne in še druge) in ste vi dobili zaradi mene nadzor. Zahtevam dokumente za čisto vse prijave, tako vsebine kot tudi imena in priimke vseh inšpektorjev, ki so opravili te nadzore in vse prijave, ki bodo dokazale, da sem jih dal jaz in ste me za njih obdolžili in vi z njimi očitno razpolagate, sicer me tega ne bi pismeno javno obdolžili - problem je v tem, da gre v tem primeru za zelo resno kršitev, saj je ZIN jasen in mora biti prijavitelj zaščiten sicer inšpektor, ki izda prijavitelja takoj izgubi službo. Zahtevam čisto vse dokumente, prijave na vse naštete inšpekcije, od prve do zadnje in imena in priimke inšpektorjev, ki so opravili nadzor in me obdolžili, da sem jaz dal prijavo. Zahtevam čisto vse dokumente, ki bodo dokazali hudo obdolžitev, kdaj sem prijavil Občino Bled ali koga drugega na občini Bled, kateri inšpekciji - zahtevam čisto vse dokaze, kronološko od prvega do zadnjega in dokaze, da sem jaz prijavil konkretno zadevo;

2.     dokazov/dokumentov, s katerimi boste potrdili in dokazali katerim državnim organom sem vas prijavil. Čisto vse prijave zaradi katerih ste deležni nadzorov in postopkov, zahtevam čisto vse dokaze za to hudo obdolžitev. Vse dokumente, vseh organov, ki so opravili nadzor in imena oseb, ki so opravile nadzore in ugotovitve nadzorov.«

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št. 090-0066/2023-15 z dne 28. 12. 2023, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) in zaradi neobstoja zahtevanih dokumentov. V obrazložitvi je organ povzel zahtevi prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da iz njih izhaja, da prosilec prosi za dokumentacijo, ki se nanaša na točno določeno osebo, v konkretnem primeru zase, zato osebnih podatkov v tem postopku ni mogoče varovati. V tem primeru niti z delnim dostopom do informacij javnega značaja, to je s posredovanjem zahtevanih dokumentov s prekritimi osebnimi podatki, ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov fizične osebe, saj je ta določljiva že v zahtevi. Ob tem je pravno irelevantno to, da posameznik zahteva podatke zase, saj se v postopku po ZDIJZ presoja, ali gre za informacije, ki so prosto dostopne komurkoli, torej javnosti, ne glede na okoliščine posameznega prosilca. ZDIJZ namreč ni zakonska podlaga, ki bi prosilcem nudila pravico dostopa do lastnih osebnih podatkov. Ker za razkritje zahtevanih osebnih podatkov ne obstaja ustrezna zakonska podlaga, je organ prvo zahtevo prosilca iz 1., 2., 9., 10., 16., 22., 23., 27., in drugo zahtevo prosilca iz 1. in 2. točke, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil. V zvezi s 3., 4., 5., 6., 7., 8., 11., 12., 13., 14., 17., 18., 19., 20., 21., 24., 25., 26., 28., 29. točko prve zahteve je organ dostop zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Dne 3. 1. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0066/2023-15 z dne 28. 12. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da ga organ noče seznaniti z zahtevanimi dokumenti. Prosilec je navedel, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da dokumenti, s katerimi je organ blatil njegovo ime pred IP, ne obstajajo. Prosilec je navedel, da je organ priznal, da obstajajo dokumenti, ki jih je zahteval v drugi zahtevi v 1. in 2. točki, vendar mu jih noče posredovati, da ne bi izdal osebnih podatkov kršitelja inšpektorja, ki je nedovoljeno razkril osebne podatke prijavitelja oz. ponaredil prijavo, saj sam ni dajal nobenih prijav inšpekciji zoper Občino Bled. Če zahtevanih dokumentov ne bo prejel, jih bo dobil preko policije, saj izpodbijana odločba potrjuje, da zahtevani dokumenti iz 1. in 2. točke (druge) zahteve obstajajo, za kaznivo dejanje storjeno s strani inšpektorjev zoper njega osebno.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-0066/2023-19 z dne 5. 1. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da prosilec izpodbija odločitev organa v zvezi z 1. in 2. točko druge zahteve. V navedenih točkah zahteve je prosilec zahteval posredovanje dokazov/dokumentov, s katerimi bo organ  potrdil in dokazal zelo hudo obdolžitev, da je … dal prijave na vse naštete inšpekcije (upravne, gradbene, okoljske, prometne, kulturne in še druge) in je organ dobil zaradi njega nadzor ter vse prijave, tako vsebine kot tudi imena in priimke vseh inšpektorjev, ki so opravili te nadzore in vse prijave, ki bodo dokazale, da jih je dal on in so ga za njih obdolžili. Prosilec zahteva čisto vse dokaze, kronološko od prvega do zadnjega in dokaze, da je on prijavil konkretno zadevo.

Po pregledu zahteve prosilca IP ugotavlja, da je ta oblikovana na način, da se prosilec želi seznaniti z dokumentacijo, ki je vezana na točno določenega posameznika.

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca iz 1. in 2. točke (druge) zahteve skliceval na varstvo osebnih podatkov, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu v celoti zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP je nadalje ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Navedba imena in priimka posameznika v zahtevi nedvomno pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Glede na navedeno IP ugotavlja, da za razkritje osebnih podatkov ne obstaja nobena od podlag, na podlagi katerih bi bilo razkritje zakonito, zato je glede zahtevane dokumentacije podana izjema varstva osebnih podatkov.

Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[1], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar pa v konkretnem primeru ta ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, saj glede na zahtevo prosilca, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov. Dejstvo je namreč, da je prosilec že v zahtevi navedel podatke poimensko določenega posameznika, na katerega se njegova zahteva nanaša, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njegove prepoznavnosti. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevanega dokumenta brez ogrozitve njihove zaupnosti, zato je treba dostop do takšnega dokumenta zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokument vsebuje tudi morebitne nevarovane osebne podatke.

Nadalje IP še pojasnjuje, da kljub temu, da so prosilcu znani osebni podatki, se v postopku po ZDIJZ upravičenosti dostopa nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilcev ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

IP še dodaja, da ZDIJZ ni edina podlaga, ki posameznikom omogoča seznanitev z informacijami. IP je v konkretnem primeru presojal dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi ZDIJZ, kar izhaja tudi iz odločbe in pritožbe prosilca. Ker se zahteva prosilca nanaša na lastne osebne podatke, lahko prosilec na organ naslovi še zahtevo za seznanitev z  lastnimi osebnimi podatki, kar ureja Splošna uredba o varstvu podatkov v III. poglavju (členi 11 in 12 )[2], kar pa ni predmet tega pritožbenega postopka.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.

[2]Več o postopku seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ali pravici do dostopa do osebnih podatkov(https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/seznanitev-z-lastnimi-osebnimi-podatki/ )