prosilec - Občina Bled

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku sledil ugotovitvi organa, da prosilec s svojimi zahtevami v zvezi z objektom na Mlinem ne zasleduje več namena ZDIJZ, temveč želi otežiti delo organa, za katerega sam meni, da pri odločitvah o zadevnem objektu ne postopa in ne odloča pravilno oziroma zakonito. IP je tako po preučitvi celotne zadeve zaključil, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je tako sledil ugotovitvam organa v izpodbijani odločbi, da je prosilec s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-319/2023/2

Datum:  2. 11. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (v nadaljevanju: IP), po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023  (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 13. 10. 2023, zoper odločbo OBČINE BLED, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju: organ), št. 090-66/2023-2 z dne 11. 10. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 13. 10. 2023 zoper odločbo Občine Bled št. 090-66/2023-2 z dne 11. 10. 2023 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 13. 9. 2023, na podlagi ZDIJZ, od organa zahteval dokumente, vezane na Sklep št. 090-0060/2023-2 z dne 11. 9. 2023, in sicer:

-       dokumente, iz katerih izhaja, katere ukrepe bo izvedel organ zoper …, in koliko prijav je že podal zoper ta subjekt;

-       dokumente, iz katerih bo razvidno, da se bo od kršitelja na Mlinem zahtevalo izplačilo vseh taks za nazaj;

-       dokumente, račune, ki bodo dokazovali plačilo vseh taks na Mlinem, s strani najemnika, za vsa leta nazaj, predvsem sezone 2020 – 2023, pri čemer je poudaril, da zahteva vsa plačila taks na Mlinem na sporni parceli za vse dejavnosti (objekt, mize s stoli, senčniki in plakatiranje), torej da je bilo vse plačano organu za deset let nazaj;

-       dokumente, ki bodo pojasnili, katere dokumente in soglasja je treba pridobit, da se lahko postavi gostinski objekt (enakih dimenzij) na istem mestu na Mlinem danes, 13. 9. 2023, ter v njem uredi tekoča voda in elektrika, oziroma da lahko odda tak objekt v najem;

-       dokumente, ki bodo dokazovali, da je organ zakonito oddajal v najem parcelo in objekt na Mlinem ter tudi v sezoni 2023 (upoštevaje varovan priobalni pas);

-       soglasje ZVKD in vsebino, za kaj je podeljeno in ali je lahko za črno gradnjo in varovan 15 metrski pas, pa tudi vodno soglasje, gradbeno dovoljenje ter druge dokumente, ki bodo dokazovali, da gre resnično za nadomestno gradnjo in uporabno dovoljenje;

-       dokument, ki bo na dan 13. 9. 2023 izkazoval, kdo je dejanski lastnik objekta;

-       dokument, ki bo razjasnil, kakšna je uradna zakonska dolžnost organa, skladno z zakoni javne uprave in Odlokom o javnem redu in miru, če lastnik objekta ni organ;

-       dokument, ki bo razjasnil, ali je organ dolžan sanirati oziroma prijaviti kršitev oziroma protipravno izkoriščanje, če organ nima ničesar, kar bi potrdilo zakonitost objekta;

-           dokument, iz katerega bo izhajal odgovor na vprašanje, zakaj za odgovorne pri organu sama postavitev objekta na črno ter ureditev elektrike in vode v njem, ni sporno ravnanje, in če morda je, zakaj organ ne ukrene ničesar, ob rednih prijavah, da bi se kršitev sanirala v zakonske okvire;

-       dokument, iz katerega bo izhajalo, da pri zadevnem objektu ne gre za sporno pridobitniško dejavnost, oziroma dokument, iz katerega bo izhajalo, da je vse kot mora biti in pridobitniška dejavnost objekta ni sporna;

-       dokument, iz katerega bo izhajalo, da sama namestitev tekoče vode in elektrike v objektu ni zakonsko sporna, in bo dokazal, da je vse kot mora biti;

-       dokumente, odločbe in račune, ki bodo dokazovali, da na Mlinem organ že pobira občinsko takso za konkreten gostinski objekt, oziroma dokumente, ki bodo razjasnili, zakaj je organ ne pobira;

-       dokumente, ki so bili pridobljeni za občinsko parcelo na Mlinem, na kateri stoji sporni objekt, v sezoni 2023, in dokazujejo, da je objekt legalen in pogodba organa z najemnikom zakonita;

-       dokumente, iz katerih izhajajo konkretni dokazi, na podlagi katerih nova občinska uprava opravičuje zakonitost najemne pogodbe na Mlinem, in dokumente, iz katerih izhajajo dokazi, da ne gre za nezakonito oddajanje v sezoni 2023;

-       dokument in zakon, iz katerega izhaja, da od 13. 9. 2023 dalje objekt na Mlinem ni črna gradnja, ni nezakonito nameščen v varovanem priobalnem pasu, nima na črno nameščene elektrike in vode ter ga posledično organ oddaja na zakonit način;

-       dokument, ki organu omogoča oddajo parcele v varovanem priobalnem pasu na Mlinem, na katerem je zgrajen objekt;

-       dokument, ki bo razjasnil, kakšna je uradna dolžnost odgovornih oseb organa, če se na parceli v njegovi lasti postavi na črno ovira, ki se trži kot gostinski objekt;

-       dokument, ki bo razjasnil, kakšna je uradna dolžnost inšpektorjev Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki (v nadaljevanju: MIR), ki so odgovorni županu, če se na parceli v lasti organa postavi ovira brez dovoljenja, ki se trži kot gostinski objekt;

-       dokument, ki bo razjasnil, kaj se bo zgodilo občanu, če bo na enak način postavil objekt enakih dimenzij ob obstoječem objektu na Mlinem in začel z identično gostinsko dejavnostjo, ter dokument, ki bo razjasnil, ali bo deležen enake obravnave kot trenutni kršitelj;

-       dokument, ki predstavlja konkretni dokaz, da objekt na Mlinem ni uradno ovira v varovanem priobalnem pasu, in da ne gre za kršitev javnega reda in miru, ter dokument, ki bo dokazal, da ta kršitev ni v pristojnosti nadzora MIR;

-       dokumente, ki bodo razjasnili, kaj vse je potrebno pridobiti (katera soglasja, uporabno dovoljenje itd.) da organ na dan 13. 9. 2023 odda na občinskem zemljišču v najem objekt v priobalnem pasu na Mlinem;

-       dokument, iz katerega bo razvidno, kdo je odgovorna oseba organa, ki omogoča, da organ kršitve ne sanira oziroma ne odpravi protipravnega okoriščanja (v kolikor zahtevani dokumenti iz 6. točke zahteve na obstajajo);

-       dokument, ki bo dokazoval, da je pridobitev soglasja ZVKD že samo po sebi dovolj, da lahko organ občinsko parcelo in objekt v najem kršitelju zakonito;

-       dokument, ki bo dokazoval, da za oddajo v najem občinske parcele in objekta – črne gradnje na občinski parceli ni potrebno pridobiti vodnega dovoljenja, uporabnega dovoljenja in posebnega dovoljenja za rabo varovanega pasu, ki ga mora izdati parlament, oziroma dokument, ki bo razjasnil, zakaj organ ne potrebuje drugih dovoljenj oziroma soglasij, ampak samo dovoljenje ZVKD

-       dokument, ki bo razjasnil, zakaj se spornega objekta na Mlinem noče odstraniti oziroma sanirati v zakonske okvire, upoštevaje prostorsko lokacijo, spoštovanje javnega reda in miru ter zakona o vodah, ob dejstvu, da je bil prosilec s strani Upravne enote Radovljica seznanjen, da je objekt črna gradnja, da ni nadomestna gradnja, nima uporabnega dovoljenja in je tudi v sami zemljiški knjigi zaveden kot plomba – kot črna gradnja, ter kdo je odgovorna oseba ali upravni organ, ki ne sanira hudih kršitev;

-       dokument, ki bo dokazal, da nesaniranje objekta na Mlinem in sama najemna pogodba organa z dolgoletnim kršiteljem, ne omogoča protipravnega materialnega okoriščanja, je nediskriminativna in ne omogoča nelojalne konkurence;

-       dokument, ki bo razjasnil, za koliko evrov na mesec se oddaja objekt v sezoni 2023, in izkazoval zakonsko podlago, da je samo dajanje parcele in objekta v najem in služenje denarja na ta način zakonsko nesporno;

-       dokument, ki bo dokazal, da organ z oddajanjem parcele na Mlinem v najem, in sicer parcele, ki se nahaja v varovanem priobalnem pasu, ne počne nič zakonsko spornega, in dokazal, ali je oddaja parcele in objekta, ki je v lasti tretje osebe in ne organa ter nima pridobljenega ne vodnega in ne uporabnega dovoljenja, zakonita ali ne; in če ni zakonita, dolžnosti odgovorne osebe organa in kdo je ta oseba;

-       dokument oziroma dovoljenje, da organ lahko odda parcelo, ki se nahaja v varovanem pasu s črno gradnjo na njej, brez potrebnih dovoljenj, ki jih izda parlament, in brez vodnega soglasja;

-           imena vseh članov upravnega organa, ki so odločali in odločajo o parceli na Mlinem;

-           dokument, ki bo razjasnil, ali je saniranje kršitve na črno postavljene ovire v pristojnosti MIR, in če je, zakaj se ne odziva na prijave kršitev Odloka o javnem redu in miru, ki ne dovoljuje postavitve ovir brez soglasij in dovoljenj;

-       dokument, ki bo dokazal, da je organ izdal soglasje oziroma dovoljuje postavitev ovire oziroma objekta za daljši čas v varovanem priobalnem pasu na Mlinem;

-       dokument, ki bo dokazal, da na Mlinem z postavitvijo ovire z strani tretje osebe v varovanem priobalnem pasu, ne gre za kršitev Odloka o javnem redu in miru;

-           dokument, ki bo razjasnil, pod katerimi pogoji oziroma kršitvami se prekine pogodba najemniku na Mlinem v sezoni 2023, in dokument, ki jasno definira te kršitve;

-           dokument, ki bo razjasnil, zakaj se ni prekinila pogodba ob tako hudi kršitvi, na črno postavljen večji gostinki objekt brez vseh soglasij in dovoljenj lastnika, v varovanem priobalnem pasu, ter, na črno postavljene mize;

-           dokument, ki bo razjasnil, kaj bi se zgodilo …, če bi postavil enak objekt na občinskem zemljišču na črno ter ga tržil dve sezoni na enak način;

-           dokument, ki bo razjasnil, kdo je odgovorna oseba, ki dokazanemu kršitelju ne prekine pogodbe tudi sedaj v sezoni 2023 zaradi hude kršitve - črne gradnje, plakatiranja in postavljenih miz brez dovoljenja.

Navedel je tudi, naj organ zavrne zadevo, če dokumenti ne obstajajo, odgovori pa naj bodo za vsako alinejo posebej.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-66/2023-2 z dne 11. 10. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti, kot sledi:

-       V zvezi s poizvedbo, vezano na plačilo komunalne takse na Mlinem, z dne 16. 8. 2023, je organ ugotovil, da je prosilec glede dokumentacije, vezane na hišico na Mlinem, podal že šest zahtev, poleg tega pa si je s strokovnimi službami organa na predmetno temo dopisoval tudi na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju in prejel številna pojasnila. Organ je že pri odločanju v zadevi št. 090-14/2021 in št. 090-15/2022 prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi je razpolagal, kar je bilo potrjeno tudi z odločbami IP št. 090-246/2022, št. 090-249/2022/5 in št. 090-336/2022/9. Prosilcu je tako z dopisom št. 090-15/2022 z dne 29. 6. 2022 posredoval odločbo organa št. 4784-0014/2022-2 z dne 5. 5. 2022, s katero je bila odmerjena občinska taksa. O dostopu do dokumentov, ki se nanašajo na odmero občinske takse za uporabo zemljišča in tudi za plakatiranje na Mlinem v letu 2022, je tako že bilo odločeno in je organ prosilcu že posredoval vse zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga, zato je organ zahtevo prosilca zavrgel po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.

-       Prosilec je torej odločbo o odmeri občinske takse za leto 2022 že prejel, organ pa je prosilca sicer seznanil z dejstvom, da se za odmero občinskih taks izdaja zgolj odločba, ki je tudi temelj za plačilo in se v tej zvezi ne izdajajo še računi. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da pred letom 2022 odločbe o odmeri občinske takse bodisi za uporabo občinskega zemljišča bodisi za plakatiranje na tem zemljišču ni izdal. Za leto 2023 pa je organ izdal odločbo št. 4784-3/2023-3 z dne 24. 1. 2023, s katero je zavrnil vlogo za izdajo dovoljenja za uporabo javnih površin vlagatelja za postavitev gostinskega vrta na delu zemljišča s parc. št. 863/1, k.o. Želeče, zoper katero je vlagatelj pravočasno vložil pritožbo in ker se je tej ugodilo, je bila odločba odpravljena in zadeva vrnjena upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek. Na odločanje o slednjem bistveno vpliva dejstvo, ali je vlagatelj pridobil kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Kranj. Nova odločba v obravnavani zadevi še ni bila izdana, zato organ z odločbo za leto 2023 ne razpolaga, zato je izdal v zadevi št. 090-60/2023 zavrnilno odločbo.

-       Nadalje je organ pri obravnavi predmetne zahteve ugotovil, da je s slednjo prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Na temo objekta na Mlinem je namreč prosilec vložil že osem zahtev, pri čemer mu je organ večkrat pojasnil, da mu je v tej zvezi že izročil vso dokumentacijo, s katero razpolaga. Prosilec je na to temo podal tudi več pritožb na IP, ki je pritožbe prosilca zavrnil, v dveh zadevah pa zavrgel (odločba št. 090-249/2022/5). V zadevi št. 090-16/2023 je organ prosilcu pojasnil, da, citirano: »V letu 2023 novih dokumentov, ki bi se nanašali na lastništvo zemljišča na Mlinem, kjer stoji obravnavani objekt, legalnost objekta, status kršitelja in na plakatiranje, ni.« V odločitvi je organ prosilca tudi dodatno obvestil, da z novo odločbo o odmeri občinske takse iz leta 2022 ne razpolaga. Kljub temu prosilec vlaga nove in nove zahteve, pošilja nove dopise, tudi na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju. Organ tako ocenjuje, da gre v obravnavanem primeru za šikanozno pisanje, katerega cilj ni pridobiti informacij, ampak nesorazmerno obremeniti organ ter ga onemogočiti pri normalnem funkcioniranju. Prav tako prosilec že leta pošilja številne dopise in zahteve na raznovrstne teme, v številnih posamičnih dopisih obravnava tudi več različnih tem, ki jih v nadaljnjih dopisih medsebojno prepleta. Z odgovori organa praviloma nikoli ni zadovoljen in s svojimi pisanji nadaljuje v nedogled. V letu 2023 je do izdaje izpodbijane odločbe vložil 36 zahtev (od 84 prejetih). V letu 2023 je bilo na podlagi njegovih pisanj do izdaje izpodbijane odločbe odprtih novih 50 zadev, v letu 2022 16 zadev in v letu 2021 41 zadev (torej 107 zadev). Iz podatkov dokumentarnega sistema je razvidno, da je bilo na podlagi vlog prosilca odprtih 216 zadev, število vhodnih pisanj pa je 607. Pisanja prosilca so bila namreč temeljni razlog, zakaj sta se ločili sprejemni pisarni organa in MIR, saj je bilo knjiženje zaradi množice dopisov z raznovrstnimi temami neobvladljivo. Organ je pojasnil tudi, da tako prosilcu kot vsaki stranki želi odgovoriti na dopise, ugoditi zahtevam, vendar obstajajo meje sprejemljivega in določen nivo ter obseg komunikacije, ki je bil že presežen. Dopisovanje in druge oblike komuniciranja, tudi skupni sestanki, vključitev v pisanje odlokov, izvedba vpogledov v dokumentacijo, uporaba strokovnega znanja prosilca v okviru pogodbenega sodelovanja ipd., potekajo s prosilcem že od konca leta 2015. Od organa prosilec kontinuirano zahteva, da se vmešava v postopke drugega organa, konkretno MIR, kljub temu, da mu je bilo že pojasnjeno, da lahko skladno z načelom zakonitosti vsaka občina ustanoviteljica kot drugostopenjski organ zahteva nadzor nad upravnimi nalogami iz svoje pristojnosti, v primeru prekrškovnih postopkov pa te pravice nima. Poleg tega je prosilec organ na številnih področjih prijavljal raznim inšpekcijskim službam in drugim državnim organom (npr. ministrstvom, naj presodijo akte organa), zaradi česar je bil organ deležen številnih postopkov, ki so prav tako bremenili delo organa. Izpostavljeno je za manjšo občino, ki opravlja tudi naloge sedežne občine za MIR ter s številnimi specifikacijami, vezanimi na izrazito turistični značaj občine, enormna obremenitev. V nadaljevanju se je organ opredelil do bistvenih funkcij pravice do informacije javnega značaja po pravni teoriji in sodni praksi ter v zvezi s tem navedel, da prosilec s stalnim vlaganjem vlog pri organu na raznovrstnih področjih, v katerih od organa pričakuje marsikdaj izvedbo dejanj, ki jih organ ni zmožen zagotoviti, onemogoča normalno delovanje uradnih oseb. S tem posega tudi v pravico drugih strank v drugih postopkih, saj njihovih vlog organ ne more učinkovito obravnavati, ker se stalno ukvarja z dopisovanjem in vlogami prosilca. Tako je pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja prišla v konflikt z dolžnostjo organa, da opravlja svoje delo samostojno, v okviru in na podlagi Ustave Republike Slovenije in zakonov ter posledično v konflikt s pravicami tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi ta organ. Organ je tako zaključil, da je predpogoj za opredelitev zlorabe pravice do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru izpolnjen. Namen prosilca namreč ni več dostop do informacij (dokumentov, vezanih na hišico Mlino), da bi lahko izvrševal demokratično in nadzorno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, pač pa s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za učinkovito delo organa ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih. Uresničevanje pravice dostopa do informacij javnega značaja pa ravno stremi k pospeševanju učinkovitosti javnega sektorja. Načelo sorazmernosti je bilo v obravnavanem primeru kršeno. Vlaganje verižnih zahtev,  zasipanje organa z raznovrstnimi vlogami po oceni organa nima več namena pridobitve resnične dokumentacije, ampak gre za šikaniranje organa s ciljem ovirati ga pri izvajanju njegovih  nalog in mu namerno povzročata neprijetnosti ter druge nevšečnosti.

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 13. 10. 2023, ker ni prejel nobenega dokumenta, ki po njegovem mnenju mora obstajati, odgovori niso v alinejah po točkah in po njegovem mnenju organ sploh ni obravnaval nobenega vprašanja, pa tudi iz razloga, da ga organ noče seznaniti z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki v elektronski obliki. Navedel je tudi, da ga je organ v odločbi žalil in krivo obdolžil, kot da počne nezakonite stvari, čeprav ima zakonsko pravico zbirati dokaze, da se kršitev noče ne obravnavati in ne sanirati, tako da zahtev ne bo več pošiljal, če bo organ kršitev saniral. Meni, da ne gre za oviranje dela, ampak za ugotavljanje, zakaj organ noče sanirati kršitev in omogoča privilegij samo posamezniku. Med drugim je tako navedel, da zahteva dokumente, vezane na sezono 2023, in ker organ kršitev na Mlinem ne sanira, upravičeno sklepa, da ti morajo obstajati. Ker ni dobil odgovora po alinejah, bo v prihodnje primoran zahtevati prav vsak dokument ločeno, kar pomeni v tem primeru 38 ločenih zahtev. Navedel je tudi, da soglasje ZVKD nikakor ne legalizira objekta in organu nikakor ne omogoča oddaje črne gradnje, ki nima ne gradbenega dovoljenja, ne uporabnega in ne vodnega dovoljenja.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-66//2023-8 z dne 17. 10. 2023, poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil izpis zadeve št. 090-66/2023.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, sporno pa je, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja.

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Iz uvodne obrazložitve Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (v nadaljevanju: Predlog zakona)[1], izhaja, da je predlagatelj utemeljil določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ s primeri iz prakse, in sicer da se v praksi pojavljajo tudi primeri, ko prosilec prekorači namene pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice, kot primer pa je navedel odločbo IP št. 090-117/2012/3 z dne 29. 6. 2012. IP je v navedeni odločbi ugotovil, da namen prosilca ni bil le dostopati do informacij zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč nasprotno – prosilec je s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipal z delom in hkrati posegel v njegovo dostojanstvo. Iz Predloga zakona tudi jasno izhaja, da je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Pri nadaljnji obrazložitvi predloga določbe pa je predlagatelj navedel tudi nekatere »elemente, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenem interesom, nagajivost, šikaniranje ipd.«.

Ker se je IP do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oziroma zavezancev (npr. odločbe IP št. 090-21/2015, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6), pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno.

Institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ se tako presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

Najprej je mogoče ugotoviti, da ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

-       ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov) s pavšalnimi navedbami[2];

-       pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin[3];

-       vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic[4];

-       zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj[5];

-       vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje[6];

-       z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …[7];

-       zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev[8];

-       za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[9];

-       pogoj za zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja je, da gre za eno ali več zahtev do informacij javnega značaja, ki so šikanozne, o šikanoznem ravnanju, ki ima lahko za posledico zavrnitev prosilčeve zahteve, pa je mogoče govoriti, če gre za eno ali več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, te pa so takšne vsebine, da je moč govoriti o zlorabi pravice do dostopa do informacije javnega značaja; šikanozno ravnanje po petem odstavku 5. člena ZDIJZ je torej treba obravnavati v okviru ene ali v sklopu več žaljivih in nekorektnih zahtev za dostop do informacij javnega značaja.[10]

Upoštevaje navedene kriterije, dokumente obravnavanega primera in po vpogledu v zadeve IP št. 090-180/2021, št. 090-246/2022, št. 090-249/2022 in št. 090-336/2022 IP ugotavlja, da iz načina vlaganja zahtev prosilca in njihove vsebine, ki se nanaša na zadevni objekt na Mlinem, izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog, pri čemer IP ugotavlja tudi, da vložene zahteve prosilca namerno povzročajo organu neprijetnosti oziroma nevšečnosti, do česar se IP konkretneje opredeljuje v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.

Kot že navedeno, število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, vendar je v obravnavanem primeru ugotoviti, da prosilec pri organu v obdobju zadnjih dveh let vlaga zahteve, s katerimi zahteva istovrstne podatke o objektu na Mlinem. Navedeno kaže na to, da ne gre za običajno ravnanje povprečnega prosilca po ZDIJZ. Te ugotovitve je mogoče še posebej aplicirati na zgoraj izpostavljene odločitve Ustavnega sodišča, ki se nanašajo na ponavljajoče oziroma neutemeljene vloge. Poleg tega tudi iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da bo s takšnimi zahtevami nadaljeval, ko navaja, da ni prejel nobenega dokumenta, ki bi pa po njegovem mnenju moral obstajati, da zahtev ne bo več pošiljal, če bo organ kršitev saniral, in ker ni dobil odgovora po alinejah, bo v prihodnje primoran zahtevati prav vsak dokument ločeno, kar pomeni v tem primeru 38 ločenih zahtev. Ob tem pa IP pripominja še, da iz navedb organa v izpodbijani odločbi in posredovane statistike vloženih zahtev izhaja, da je prosilec v letošnjem letu vložil kar 36 zahtev od vseh 84 vloženih, kar pomeni približno 40 % vseh vloženih zahtev pri organu. Tudi to dejstvo kaže na to, da ne gre ravnanje povprečnega prosilca, pri čemer IP niti ni upošteval vseh drugih pisanj prosilca organu v zvezi z zadevnim objektom in drugimi zadevami. Poleg tega tudi zahteve z 38 alinejami niso zahteve povprečnega prosilca, pri čemer IP poudarja, da prosilec v obravnavanem primeru še posebej zahteva in vztraja na odgovorih na vsako alinejo posebej, ugotoviti pa je, da so si posamezne alineje tudi vsebinsko zelo podobne, npr., citirano:

-       »Seznanite me z dokumentom, zakaj za odgovorne na Občini Bled sama postavitev objekta na črno ter namestitev elektrike in vode v njem ni sporno ravnanje, in če morda je, zakaj ne ukrenete ničesar ob rednih prijavah, da bi se kršitev sanirala v zakonske okvire?«;

-       »Seznanite me z dokumentom, iz katerega bo razvidno, da sama namestitev tekoče vode in elektrike v objektu ni zakonsko sporna, in bo dokazal, da je vse kot mora biti.«.

IP je nadalje vpogledal v posamezne zadeve in ugotavlja, da prosilec ne sprejema dejstva, da organ ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki jih je prosilec zahteval, in da želi postopanje organa v zvezi z zadevnim objektom na način kot prosilec meni, da je pravilen, ne glede na dejstva, ki izhajajo iz dokumentov, s katerimi prosilec že razpolaga. Dejstvo je, da postopek po ZDIJZ ni namenjen temu, da bi organi morali ustvarjati dokumente z namenom izpolnitve zahtev prosilcev, in ni namenjen temu, da se presoja odločitve organov na tak način, še manj pa je namenjen temu, da se na tak način poskuša organe prisiliti v določena ravnanja oziroma odločitve.

Iz zadeve IP št. 090-180/2021 izhaja, da je prosilec zahteval določene dokumente, vezane na zadevni objekt, vendar je bilo takrat ugotovljeno, da je bil prosilcu že posredovan dopis organa št. 351-93/2020-2 z dne 29. 4. 2020 (odgovor organa vlagatelju prošnje za dodelitev pravice graditi začasni gostinski objekt – kiosk na parc. št. 863/1, k.o. Želeče), in da organ z dokumentacijo, ki jo prosilec ponovno zahteva z zahtevo z dne 18. 4. 2021, ne razpolaga. Prosilec je namreč zahteval:

-           vso dokumentacijo, iz katere bo razvidno, ali je objekt črna gradnja ali ni, gre za elitno lokacijo, ki omogoča v sezoni zelo dobre zaslužke;

-           vso dokumentacijo vezano na pridobitev zahtevanih dovoljenj, kot je vodno dovoljenje, dovoljenje, da se objekt postavi v varovanem pasu in ostala zahtevana dovoljenja, ki omogočajo postavitev takega objekta in pridobitev dovoljenj za njegovo pravno pošteno delovanje;

-           dokumente, iz katerih bo razvidno, da se v varovanem pasu lahko postavi 6 do 8 miz oziroma na tem mestu izvaja uradno tudi gostinska dejavnost;

-       dokumente za obdobje 10 let, in sicer z vsemi razpisi za oddajanje objekta v najem, kdo vse se je prijavil, kakšne so bile ponudbe in podobno in seznanitev z vsemi najemnimi pogodbami in vsemi, ki so se prijavili;

-       dokumente, iz katerih bo razvidno, da je odgovorna oseba na Občini Bled dala uradno soglasje za dajanje objekta v podnajem, kolikokrat je bilo dano v podnajem in komu, za obdobje 10 let;

-           če je zadeva črna gradnja, koliko nadzorov je opravil na tem mestu zoper ta objekt in v tem primeru nezakonito več kot desetletno postavitev 6 do 8 miz v varovanem pasu MIR, še posebej ker gre v tem primeru za zelo hude kršitve, in sum na resna kazniva dejanja in oškodovanje ostalih občanov ter hudo diskriminacijo kršiteljev in onemogočanje enakih možnosti;

-           dokumente, ki bodo potrdili, da ima občina vsa potrebna dovoljenja, da se ta gostinska dejavnost lahko izvaja v varovanem pasu in je vse skladno z vsem zakonskimi zahtevami in je vse krito z vso potrebno dokumentacijo, saj gre za 15m varovan pas.

Iz zadeve pa izhaja tudi, da je organ prosilcu že večkrat pojasnil razmerje med njim in MIR, pri čemer slednji konkretne prekrškovne in inšpekcijske postopke vodi samostojno, tako da ne župan ne direktor občinske uprave v konkretne postopke, ki jih vodijo, ne moreta posegati, organ kot drugostopenjski organ pa lahko zahteva samo nadzor nad upravnimi nalogami iz svoje pristojnosti. IP je z odločbo št. 090-180/2021/2 z dne 14. 7. 2021 v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal.

Nadalje iz spisa zadeve IP št. 090-246/2022 izhaja, da je prosilec nato 2. 6. 2022 ponovno zahteval dokumente, ki se nanašajo na zadevni objekt, in sicer posredovanje:

-       razpisa in pogojev za oddajo objekta in zemljišča za potrebe gostinske dejavnosti;

-       dokumentov, ki to dejavnost na tem mestu omogočajo;

-       najemno pogodbo z organom;

-       dokumentov, ki upravičujejo, da gre za legalno dejavnost na občinskem zemljišču, z vsemi pridobljenimi dokumenti ter uradnimi pogodbami in izdanimi dovoljenji organa;

-       dokumentov, ki dokazujejo, da je organ pridobil dovoljenja, ki omogočajo, da se lahko izvaja dejavnost v varovanem priobalnem pasu;

-       dokumentov, ki bodo razjasnili, koliko gostinskih miz in koliko senčnikov je dovoljeno postaviti;

-       dokumentov, ki bodo pokazali, koliko je organ zaslužil z oddajo zemljišča lansko sezono 2021;

-       dokumentov, ki bodo razjasnili imena odgovornih oseb, ki so to dejavnost uradno dovolile in, če je nezakonita, je nočejo sanirati.

IP je nato v pritožbenem postopku z odločbo št. 090-246/2022/4 z dne 16. 9. 2022 ugotovil, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, ki se nanašajo na zahtevo prosilca, ni razpolagal. Med drugim je ugotovil tudi, da je organ v zvezi z zahtevanimi dokumenti o legalni dejavnosti na občinskem zemljišču, z vsemi pridobljenimi dokumenti in uradnimi pogodbami in izdanimi dovoljenji organa, prosilcu posredoval Sklep Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije, št. 0612-272/2021/5, z dne 8. 4. 2022, o ustavitvi inšpekcijskega postopka (v nadaljevanju: Sklep), dovoljenje z dne 3. 4. 1941, arhivske slike obstoječega stanja, Najemno pogodbo št. 478-19/2022-3 z dne 23. 5. 2022 (v nadaljevanju: Najemna pogodba) in Odločbo občine Bled št. 4784-0014/2022-2 z dne 5. 5. 2022 (v nadaljevanju: Odločbe). Ugotovljeno pa je bilo tudi, da je prosilec prejel tudi že odgovor in dokumente MIR, ki je v letu 2021 vodil postopek zaradi postavitve miz in stolov na obali Mlino, brez dovoljenja občine, zaradi česar v letu 2021 tudi ni bila odmerjena občinska taksa. Prav tako je bil prosilec že v letu 2021, v okviru zahtev, seznanjen, da navedeno zemljišče občina v letu 2021 ni oddajala v najem, niti ni bilo izdano dovoljenje za njegovo uporabo, zaradi česar je bil voden tudi inšpekcijski postopek. Za leto 2022 pa mu je organ posredoval Najemno pogodbo, iz katere je razviden prihodek občine.

Po vpogledu v zadevo št. 090-249/2022 IP ugotavlja, da je prosilec ponovno, 12. 7. 2022, zahteval istovrstne dokumente kot z zahtevo z dne 2. 6. 2022, zato je IP odločbo organa z odločbo št. 090-249/2022 z dne 22. 9. 2022 v tem delu odpravil po uradni dolžnosti in zahtevo prosilca s sklepom zavrgel. Zahtevo prosilca z dne 17. 7. 2022, s katero je prosilec zahteval, da mu organ posreduje:

-       dokumente, ki bodo dokazovali, da je turistični objekt na Mlinem zgradil organ in je v njegovi lasti;

-       dokumente, iz katerih bo razvidno, kateri izvajalec je bil s strani organa najet za izgradnjo samega objekta in kopijo same pogodbe z izbranim izvajalcem za izgradnjo objekta;

-       dokumente, iz katerih bo razvidno, koliko je organ plačal za izgradnjo objekta na Mlinem,

pa je IP z navedeno odločbo zavrnil, ker je ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Ob tem IP pripominja, da je prosilec v zahtevi z dne 17. 7. 2022 navedel tudi, da je seznanitev z vsemi potrebnimi dovoljenji in soglasji, ki so osnova za legalno postavitev objekta na Mlinem, od organa že zahteval, a jih ni prejel, niti odločbe, da ti ne obstajajo, kljub temu, da je bilo že s predhodno navedeno odločbo IP ugotovljeno, da je organ prosilca seznanil z zahtevanimi dokumenti o legalni dejavnosti na občinskem zemljišču, z vsemi pridobljenimi dokumenti in uradnimi pogodbami in izdanimi dovoljenji organa.

Po vpogledu v zadevo št. 090-336/2022 pa IP ugotavlja, da je prosilec, vezano na pojasnilo organa, od organa ponovno zahteval istovrstne dokumente, in sicer:

-       dokumente, ki bodo dokazali, da ima objekt na Mlinem, kot to trdi organ, uradno zatečeno stanje, da ta obstaja že od nekdaj ter da ni črna gradnja - predmet zahteve so konkretni dokumenti, ki bodo to uradno dokazali, saj je organ to trditev napisal vkljub priznanju, da dokumenti ne obstajajo (npr. gradbeno dovoljenje ipd.);

-       dokumente, ki bodo pokazali, kakšna gradnja je potem to, če jo je na občinskem zemljišču, kot gostinski objekt, postavil samo nekaj let nazaj nek privatnik, ki pa ni lastnik zemljišča in jo je celo leta izkoriščal - brez plačila, glede na to, da organ navaja, da nima dokazil, da naj bi v tem primeru šlo za črno gradnjo in nedovoljeno opravljanje dejavnosti v objektu, saj gre za dolgoletno zatečeno stanje;

-       dokumente/dokaze, ki bodo potrdili, da je poseg (postavitev miz, stolov, senčnikov, gradnja objekta s strani tretje osebe v varovanem priobalnem pasu v lasti občanov Občine Bled) skladen z Zakonom o vodah, s področnimi predpisi in prostorskim aktom, ker je organ napisal: »V zvezi z vašo zahtevo za pojasnila glede gradnje objekta na občinskem zemljišču v varovanem priobalnem pasu Občina Bled odgovarja, da mora biti poseg, gradnja, objekt ali ureditev, skladno s področnimi predpisi, tako legalna, kot skladna s prostorskim aktom«;

-       dokument, ki ga je izdala Vlada in omogoča rabo prostora skladno z Zakonom o vodah v priobalnem varovanem pasu, dokument, ki bo dokazal trditev organa, da mora biti poseg, gradnja, objekt ali ureditev, skladno s področnimi predpisi, tako legalna, kot skladna s prostorskim aktom;

-       delovne dokumente komisije, ki je proučila in odločila o tej konkretni problematiki in njihovo strokovno delovno analizo ter vse pravne podlage, ki so jim omogočile, da so lahko oddali zemljišče na parc. št. 863/1 k.o. Želeče v varovanem priobalnem pasu v najem, glede na to, da je organ napisal »Občina Bled ima za tovrstne zadeve ustanovljeno komisijo za premoženjske zadeve, ki predlaga županu strokovne odločitve glede upravljanja z nepremičninami v lasti Občine Bled. Komisija je v zvezi z oddajo zemljišča sprejela sklep o oddaji zemljišča s parc. št. 863/1 k.o. Želeče na podlagi prejete listine, ki bi lahko dokazovala legalnost objekta (opustitev nadzora inšpektorja za kulturo, št. 0612-272/2021/5 z dne 8. 4. 2022).«.

Organ je o zahtevi prosilca odločil s sklepom in odločbo, št. 090-0041/2022-4 z dne 24. 11. 2022. S sklepom je organ zavrgel prve štiri točke zahteve, ker je bilo o dostopu do dokumentov, ki se nanašajo na legalnost objekta in na turistično dejavnost v varovanem priobalnem pasu na Mlinem, že odločeno. Z odločbo pa je organ prosilcu (vezano na zadnjo točko zahteve) delno ugodil in mu posredoval del treh zapisnikov seje Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine, glede zahtevanega strokovnega dela analize komisije, pa zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga. IP je z odločbo št. 090.336/2022 z dne 11. 1. 2023 ugotovil, da je organ o dostopu do zahtevanih dokumentov že odločal, bodisi jih je prosilcu posredoval bodisi dostop zavrnil, ker z njimi ni razpolagal v materializirani obliki.

IP tako po vpogledu v zadevne dokumente ugotavlja:

-       Prosilec že razpolaga z vsemi dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na njegova vprašanja o legalnosti objekta na Mlinem. V zvezi s tem IP izpostavlja del Sklepa, s katerim je bil ustavljen inšpekcijski postopek zaradi domnevno nedovoljenega posega v območju registrirane enote nepremične kulturne dediščine, izdanega 8. 4 2022, torej v lanskem letu, in s katerim prosilec že prav tako razpolaga, citirano: «Pri spornem objektu gre namreč brez dvoma za objekt daljšega obstoja, saj je bilo za postavitev objekta na tem mestu izdano upravno dovoljenje že pred več kot 80 leti, poseg tudi ni v nasprotju z varstvenimi usmeritvami za prostorsko načrtovanje v območjih kulturne krajine, kot jih določa 132. člen ZVKD-1, obenem pa je na objektu nameščen avtomatski zunanji defibrilator (AED).«. Iz Odločbe organa, ki je bila izdana po izdaji navedenega sklepa in s katero prosilec prav tako že razpolaga, pa tudi izhajajo odgovori v zvezi z legalizacijo zadevnega objekta in postavitvijo začasnih objektov, pa tudi v zvezi s plačilom najemnine in delno v zvezi s plačilom občinske takse, pri čemer je glede plačila slednje že prejel odgovore za čas pred sklenitvijo najemne pogodbe in za to leto.

-       Prosilec je v času vlaganja zahtev v zvezi z objektom na Mlinem prejel od organa že tudi več pojasnil (npr. z dne 27. 10. 2022, z dne 11. 11. 2022).

-       Prosilec je oblikoval zahtevo v 38 alinejah, pri čemer se posamezne alineje nanašajo na iste dokumente, samo da so drugače oblikovane, prosilec pa vztraja, da organ odgovori na vsako posebej. Npr. citirano:

• «Seznanite me z čisto vsemi dokumenti, ki so bili pridobljeni za občinsko parcelo na Mlinem, na kateri stoji sporni objekt v sezoni 23, in dokazujejo, da je objekt legalen in pogodba Občine Bled z najemnikom ni sporna in je zakonita«;

• »Seznanite me z vsemi dokumenti, ki bodo dokazali, da Občina Bled zakonito daje v najem parcelo in objekt (oviro) na Mlinem že prej in sedaj v sezoni 2023, in dokumente, ki bodo dokazali, da Občina Bled oddaja že prej in tudi sedaj v sezoni 2023 – 15m varovan priobalen pas na Mlinem na zakonit način.«.

-       Prosilec po posameznem prejetem pojasnilu oziroma odločbi ali sklepu vlaga nove zahteve, vezane na zadevni objekt, čeprav je dejansko dokumente oziroma podatke, ki dajejo odgovore na njegova vprašanja in dileme v zvezi z objektom na Mlinem, in seveda organ z njimi razpolaga v materializirani obliki, že prejel. Tako npr. iz zahteve z dne 13. 9. 2023, o kateri je odločil organ z izpodbijano odločbo in je predmet presoje IP, izhaja, citirano: »Prosim vas, da me seznanite z dokumenti, vezanimi na Sklep št. 090-0060/2023-2 z dne 11. 9. 2023«. In to ne glede na to, da mu je organ že podal posamezna pojasnila, npr. glede pristojnosti organa glede nadzora nad delom MIR.

-       Po oceni IP gre pri predmetni zahtevi v povezavi s predhodno izpostavljenimi zahtevami v delu istovrstnih dokumentov nedvomno za »funkcionalno povezane zahteve«. Ta pojem iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ sicer ni zakonsko posebej opredeljen, vendar iz namena predmetne določbe ZDIJZ izhaja, da je zakonodajalec uzakonil zahteve, ki so vsebinsko povezane, torej zahteve, ki se nanašajo na enako oziroma povezano vsebino, in gre za istega prosilca.

IP pritrjuje organu, da prosilec s svojimi zahtevami v zvezi z objektom na Mlinem ne zasleduje več namena ZDIJZ, temveč želi otežiti delo organa, za katerega sam meni, da pri odločitvah o zadevnem objektu ne postopa in ne odloča pravilno oziroma zakonito. Navedeno tudi po oceni IP ni v skladu z namenom ZDIJZ, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. IP namreč, na podlagi pregleda dokumentov obravnavane zadeve in povezanih zadev v zvezi z zadevnim objektom, ugotavlja, da prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, torej do dokumentov konkretne zadeve, zgolj z namenom, da bi dokazal neučinkovito delo organa oziroma, da bi dosegel, da bi organ upošteval njegove navedbe o nezakonitosti objekta in ravnal tako, kot prosilec ocenjuje, da je prav. To je mogoče utemeljiti tudi na sami vsebini zahteve, oziroma po vsebini posamezne alineje zahteve, kako je oblikovana, ko prosilec zahteva npr. »dokumente, ki bodo dokazovali, da je organ zakonito oddajal v najem parcelo in objekt na Mlinem ter tudi v sezoni 2023« ali »dokument, iz katerega bo izhajalo, da sama namestitev tekoče vode in elektrike v objektu ni zakonsko sporna, in bo dokazoval, da je vse kot mora biti«. In to kljub pojasnilom in dokumentom, ki mu jih je organ na njegove zahteve v zvezi s tem objektom že posredoval, in tudi kljub vsem izdanim odločbam organa in IP. Da želi prosilec na vsak način dokazati neučinkovito delo organa, oziroma doseči, da bi organ upošteval njegove navedbe o nezakonitosti objekta in ravnal tako, kot prosilec ocenjuje, da je prav, pa izhaja tudi iz njegovih pritožbenih navedb, ko navaja, da zahtev ne bo več pošiljal, če bo organ kršitev saniral ter da ni prejel nobenega dokumenta, ki bi pa po njegovem mnenju moral obstajati.

Ob tem IP poudarja, da je organ pred izdajo izpodbijane odločbe o zahtevah prosilca po ZDIJZ odločal vsebinsko in se mu tudi sicer trudil pojasniti zadevo, kar nedvomno kaže na njegovo pripravljenost, da deluje transparentno in da je zlorabo pravice zatrjeval šele, ko je postalo razumsko nemogoče, da bi o istovrstnih zahtevah prosilca odločil drugače. IP namreč ugotavlja tudi, da je vseh 38 alinej presojane zahteve usmerjeno k temu, da prosilec dokaže neučinkovitost dela organa, vse so oblikovane v tezi nezakonite postavitve in uporabe zadevnega objekta, posamezne vsebinsko podobne, a strukturirane različno, s ciljem, da organ izkaže zakonitost in učinkovitost svojega odločanja in postopanja pri objektu na Mlinem. Posamezne alineje zahteve pa celo oblikovane na način, da bi organ posredoval podatke v zvezi s hipotetičnimi situacijami kot npr.:

-       dokument, ki bo razjasnil, kaj se bo zgodilo občanu, če bo na enak način postavil objekt enakih dimenzij ob obstoječem objektu na Mlinem in začel z identično gostinsko dejavnostjo, ter dokument, ki bo razjasnil, ali bo deležen enake obravnave kot trenutni kršitelj;

-           dokument, ki bo razjasnil, kaj bi se zgodilo prosilcu, če bi postavil enak objekt na občinskem zemljišču na črno ter ga tržil dve sezoni na enak način.

Takšne zahteve nedvomno prav tako niso v skladu z namenom ZDIJZ.

IP ob tem poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira delo organa in posega v njegovo dostojanstvo. Ker načelo varstva pravic strank in javnih koristi iz 7. člena ZUP, kot že navedeno, služi interesu družbe, da se zagotovi nemoten potek upravnih postopkov in nasploh dela organov, so za dosego tega cilja omejene tudi pravice strank. Tako 11. člen ZUP določa, da morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice (procesne pravice), ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. V zvezi s tem IP ocenjuje, da je mogoče zahtevo prosilca, razdeljeno na 38 alinej, v zvezi s katero je že prejel odgovore in dokumente, opisati kot ravnanja, ki ne predstavljajo več poštene uporabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, da pri tem obremenjuje delo organa in to iz razloga, ker se z načinom dela in odločitvami organa ne strinja.

IP torej po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je tako sledil ugotovitvam organa v izpodbijani odločbi, da je prosilec s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ.

Prosilec ima nedvomno pravico po ZDIJZ zahtevati dokumente in podatke, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, ni pa na prosilcu, da ugotavlja, ali so bile storjene kršitve organa in ali je bilo storjeno kakšno kaznivo dejanje, saj to sodi v delo pristojnih državnih institucij. 

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilke zavrnil, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                       

Nataša Siter, univ. dipl. prav.                                          

svetovalka IP                                                                     

Informacijski pooblaščene

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.    

namestnica informacijske pooblaščenke           

[1] Besedilo predloga zakona je določila Vlada Republike Slovenije na 27. redni seji 3. 10. 2013.

[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in z dne 6. 11. 2008.

[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[4] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[5] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[6] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[7] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[8] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[9] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.

[10] Sodba Upravno sodišča št. II U 114/2021-21 z dne 18. 5. 2022.