prosilec - Občina Bled

POVZETEK:

Organ je v zvezi z delom prosilčeve zahteve, ki mu je bil odstopljen v pristojno reševanje, prosilcu, z dopisom,,  posredoval dva dokumenta, vezana na kadrovske zadeve medobčinskih inšpektorjev. Prosilec je zoper dopis vložil pritožbo po četrtem odstavku 25. člena ZDIJZ, saj je menil, da poslani dokumenti niso tisi, ki jih je zahteval. IP je v okviru pritožbenega postopka opravil ogled in camera in ugotovil, da pritožba ni utemeljena, saj so posredovani dokumenti, tisti, ki jih je mogoče prepoznati kot predmet prosilčeve zahteve. Z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali prosilčevi zahtevi, pa organ ne razpolaga.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-312/2023/10

Datum: 19. 10. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), drugega, tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 10. 2023, zoper dopis Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled(v nadaljevanju organ), št. 090-0067/2023-3 z dne 6. 10. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

I.              Pritožba prosilca z dne 9. 10. 2023 zoper odločitev Občine bled, št. 090-0067/2023-3 z dne 6. 10. 2023, se zavrne.

II.             V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 7. 9. 2023 pri Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu občin Bled, Bohinj in Železniki (v nadaljevanju MIR) vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. MIR je, 14. 9. 2023, 1. in 2. točko te zahteve odstopil v pristojno reševanje organu (dopis MIR, št. 090-0004/2023-2 z dne 13. 9. 2023). Z njima je prosilec, v digitalni obliki, zahteval:

1. dokumente, iz katerih bo razvidno koliko inšpektorjev je zaposleno na MIR Bled, Bohinj, Železniki,

2. dokumente, iz katerih bo razvidna sistematizacija delovnih mest za posameznega inšpektorja zaposlenega na MIR Bled, Bohinj, Železniki ter opis del in nalog.

Organ je v zvezi s tem delom prosilčeve zahteve prosilcu z dopisom št. 090-0067/2023-3 z dne 6. 10. 2023 posredoval dokumenta, ki ju je prepoznal kot predmet teh dveh točk zahteve, in sicer »Kadrovski načrt občinske uprave Občine Bled in MIR Bled, Bohinj, Železniki za leti 2023 in 2024 (Rabalans-2-23)«, iz katerega je, po navedbah organa, razvidno, koliko inšpektorjev je zaposleno na MIR Bled, Bohinj, Železniki in dokument naslovljen »Priloga 1: Katalog delovnih mest v organu skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki«, iz katere je, po navedbah organa, razvidna sistematizacija delovnih mest za posameznega inšpektorja zaposlenega na MIR ter opis del in nalog.

Prosilec je zoper ta dopis organa 9. 10. 2023 vložil pritožbo in v njej (glede predmetnih dveh točk zahteve) navajal, da ni prejel uporabnih zahtevanih dokumentov, saj je dobil samo dokument, ki je splošen, zato zahteva dokumente s poudarkom na dejanskih nalogah delavcev MIR, ki so njihova uradna dolžnosti in imajo zanje tudi vsa uradna pooblastila, tako za inšpektorje kot redarje. Glede prvega dokumenta (Kadrovski načrt) je navajal, da je splošen dokument, ki ga ne zanima, saj se iz njega ne vidi, kdo sploh so inšpektorji, kaj pokrivajo, kaj morajo delati, kakšna pooblastila imajo. Trdil je, da ima do teh dokumentov pravico, saj gre za uslužbence javne uprave. Zato od organa zahteva jasno razvidno izdelano sistematizacijo delovnega mesta, z vsemi opisi del in nalog, za vsakega inšpektorja posebej tudi ime in priimek, izobrazbo in vse kar mora biti zraven skladno s pravili javne uprave. Glede drugega posredovanega dokumenta (Priloge 1) je navajal, da ni prejel dokumentov, ne sistematizacije in opisa del in nalog za vsakega inšpektorja posebej in kaj so njihove dolžnosti, kašna pooblastila in kdo so – kot na primer, ali so dolžni opraviti nadzore na Mlinem, če se jim prijavi »JRM«, da je tam ovira ali pa na Straži, ko se je prijavil hud poseg in škoda v naravni vrednosti, nepooblaščeno uničevanje in sekanje dreves. Pojasnil je, da potrebuje dokumente, ki bodo pokazali, kaj lahko MIR Bled obravnava in sanira. Navajal je, da ve, da imajo odloke, na državnem in lokalnem nivoju, kot na primer, ali mora ukrepati v primeru postavitev ovir na javnem mestu, kaj šele v varovanem priobalnem pasu Občine Bled. Pojasnil je, da je želel videti, kaj so njihove naloge, kaj je njihova uradna dolžnost in kaj morajo delati spontano. V pritožbi je prosilec podal še druge navedbe, ki pa se nanašajo na druge točko njegove zahteve, ki niso bile odstopljene organu v reševanje in so zato za ta pritožbeni postopek brezpredmetne.

Organ je po prejemu in predhodnem preizkusu pritožbe, le to z dopisom, št. 090-67/2023-6 z dne 11. 10. 2023, odstopil v reševanje IP. Navajal je še, da prosilec v vsebini pritožbe širi obseg svoje zahteve.

IP je prosilčevo pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

IP je 13. 10. 2023, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP in o opravljenem dejanju sestavil zapisnik, št. 090-312/2023/4 z dne 13. 10. 2023. Zapisnik je posredoval v izjasnitev prosilcu.

Prosilec je na zapisnik podal odgovor 16. 10. 2023 in navajal, da ni zadovoljen z odgovorom organa oziroma s prejeto dokumentacijo, ker ve, da obstaja, če ne drugače, vsaj v obliki odlokov, zakonov in lex localis dokumentov za JRM. Sprašuje se, kako lahko MIR brez definiranih nalog sploh obstaja, če nimajo niti sistematiziranih delovnih mest in ne obstaja noben dokument, ki bi jasno definiral njihove naloge, ne odloki ne zakoni. Poudaril je, da želi za vsakega inšpektorja posebej ime in priimek in celoten opis in sistematizacijo delovnega mesta, tako plačilne razrede, kot vse, kar sodi zraven, od ocen tveganja do jasnega opisa del in nalog, zahtevano izobrazbo, plačilni razred in podobno. Glede dokumenta iz 1. točke zahteve (število inšpektorjev) navaja, da ga je dobil, glede dokumenta iz 2. točke zahteve pa ponavlja pritožbene navedbe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev prvostopenjskega organa v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede vrste pritožbe

V obravnavani zadevi je prosilec vložil pritožbo zoper dopis organa, št. 090-0067/2023-3 z dne 6. 10. 2023, ker je menil, da dokumenti (predvsem Priloga 1: Katalog delovnih mest v organu skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki), ki so mu bili z njim posredovani, niso dokumenti, ki jih je zahteval.

Kot tako je IP prosilčevo pritožbo z dne 9. 10. 2023 obravnaval kot pritožbo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ v zvezi s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ. Ta določba namreč dopušča možnost pritožbe tudi v primerih, ko je bilo prosilčevi zahtevi ugodeno (npr. z uradnim zaznamkom, s posredovanjem dokumentov), in organ skladno z ZDIJZ torej ni dolžan izdati odločbe, prosilec pa meni, da prejeta informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. V takšnem primeru lahko prosilec od organa zahteva, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi.

Presoja odločitve organa prve stopnje

V obravnavanem primeru je med strankama torej sporno, ali je organ prosilcu posredoval vse dokumente, ki jih je ta zahteval s 1. in 2. točko zahteve, oziroma ali so posredovani dokumenti tisti, ki ustrezajo prosilčevi zahtevi.

IP uvodoma ugotavlja, da se je zahteva za dostop do dokumentov v predmetni zadevi nanašala na podatke inšpektorjev MIR, ki je, kar med strankama ni sporno, samostojni organ zavezanec na podlagi določb ZDIJZ, kot druga oseba javnega prava[1]. Vendar pa je, kot je pojasnil organ na ogledu in camera, Občina Bled sedežna občina tudi za kadrovske in finančne zadeve za MIR, zato sploh razpolaga s temi podatki, ki se tičejo kadrovskih zadev inšpektorjev MIR. Kot ugotavlja IP, to izhaja iz  petega odstavka 8. člena Odloka o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki[2], ki določa, da bo Občinska uprava Občine Bled za MIR opravljala finančna, kadrovska in administrativno-tehnična dela.

IP ugotavlja, da je organ prosilcu, v zvezi s prvo točko zahteve, posredoval »Kadrovski načrt občinske uprave Občine Bled in MIR Bled, Bohinj, Železniki za leti 2023 in 2024 (Rabalans-2-23)«. Prosilec je sicer v pritožbi navajal, da je ta dokument splošen dokument, ki ga ne zanima, saj se iz njega ne vidi, kdo sploh so inšpektorji, kaj pokrivajo, kaj morajo delati, kakšna pooblastila imajo. Organ je v zvezi s tem navajal, da prosilec širi svojo zahtevo, čemur IP pritrjuje.

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo IP ugotavlja, da je prosilec s 1. točko zahteve zahteval podatke o številu inšpektorjev, ki so zaposleni na MIR. Njegova zahteva se je v tem delu torej glasila na numerični podatek, zato je prosilec s pritožbenimi navajanji o tem, kaj vse drugo bi moralo izhajati iz njega, v tem delu širil svojo zahtevo, česar pa v pritožbi ne more. IP pojasnjuje, da lahko stranka v skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji. Povedano drugače, prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Torej, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih ni navedel v zahtevi. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti.

Upoštevaje navedeno in z vpogledom v predmetni Kadrovski načrt, IP ugotavlja, da iz njega izhaja zahtevani podatek o številu zaposlenih inšpektorjev na MIR, čemur je nenazadnje pritrdil tudi prosilec v odgovoru na posredovan zapisnik o ogledu in camera, ko je navajal, da je v zvezi s 1. točko zahteve prejel kadrovski načrt in da je iz njega razvidno število inšpektorjev. Glede na navedeno IP zaključuje, da je pritožba v tem delu neutemeljena, saj je organ s posredovanim dokumentom – Kadrovskim načrtom, v celoti ugodil 1. točki prosilčeve zahteve.

Z 2. točko predmetne zahteve je prosilec želel dostop do dokumentov, iz katerih bo razvidna sistematizacija delovnih mest za posameznega inšpektorja zaposlenega na MIR Bled, Bohinj, Železniki ter opis del in nalog. Organ je prosilcu posredoval dokument naslovljen »Priloga 1: Katalog delovnih mest v organu skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki«. V izpodbijanem dopisu je pojasnil, da je iz njega razvidna sistematizacija delovnih mest za posameznega inšpektorja zaposlenega na MIR ter opis del in nalog. Na ogledu in camera je navajal, da so podatki razvidni iz posredovane Priloge 1 in da drugih dokumentov, iz katerih bi izhajale naloge in opis del za posameznega inšpektorja, ni.

IP ugotavlja, da je predmetni dokument »Priloga 1: Katalog delovnih mest v organu skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki«, priloga Akta o sistemizaciji delovnih mest v organu skupne občinske uprave – Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki (Akt sistemizaciji delovnih mest MIR), ki ga je organ naknadno posredoval IP, zaradi razjasnitve dejanskega stanja, sicer pa glede na njegovo vsebino ni predmet te prosilčeve zahteve. Skladno s 6. točko 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)[3] je sistemizacija delovnih mest akt, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog državnega organa, uprave lokalne skupnosti oziroma osebe javnega prava, z opisom pogojev za zasedbo delovnih mest in nalog na posameznih delovnih mestih ter plačni razredi. Gre torej za splošni akt[4], s katerim posamezni deležnik - delodajalec v javnem sektorju določi pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu, oziroma za vrsto dela. Kot izhaja iz 2. člena Akta o sistemizaciji delovnih mest MIR, je sestavni del tega akta Priloga 1, v kateri je katalog delovnih mest v organu skupne občinske uprave s šiframi delovnih mest, tarifnimi razredi, plačnimi razredi, številom izvajalcev in morebitnimi posebnostmi delovnih mest.

Z vpogledom v poslani dokument, IP ugotavlja, da je z njim organ posredoval prosilcu podatke o sistemizaciji delovnih mest za medobčinske inšpektorje, in sicer za delovno mesto: inšpektor – svetnik – vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva, delovno mesto 1: inšpektor ter za delovno mesto 2: inšpektor. Ti podatki vsebujejo šifro delovnega mesta, vrsto delovnega mesta, število delovnih mest, naziv, prepisano izobrazbo, smer, karierni razred, plačno skupino, plačno podskupino, tarifni razred, posebne pogoje, podatek o trajanju poskusnega dela, delovni čas, posebnosti delovnega časa, skupina delovnega mesta glede na oceno tveganja, posebna pooblastila, odpovedni rok ter naloge. Te so, kot ugotavlja IP, navedene v alinejah, na način kot ga je prosilec primeroma navedel v pritožbi. S posredovanjem tega dokumenta je po presoji IP organ v celoti ugodil prosilčevi zahtevi tudi glede 2. točke zahteve. Z njo je prosilec zahteval dokumente, iz katerih bo razvidna sistematizacija delovnih mest za posameznega inšpektorja zaposlenega na MIR Bled, Bohinj, Železniki ter opis del in nalog. Vsi ti podatki po presoji IP izhajajo iz posredovanega dokumenta »Priloga 1: Katalog delovnih mest v organu skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki«. Sistemizacija delovnih mest je, glede na zgoraj navedene zakonske določbe, splošni akt in v njej se poimensko ne določajo posamezni delavci, temveč so pogoji vezani na konkretna delovna mesta. Prav tako ta dokument vsebuje opis nalog in del, zato ga je organ pravilno prepoznal kot predmet te točke zahteve, in sicer v okviru svojih pristojnosti (kadrovskih), ki jih opravlja za MIR. Prosilec si tako napačno razlaga, da MIR nima sistematiziranih delovnih mest, in da ne obstaja noben dokument, ki bi jasno definiral njihove naloge. Takšen dokument obstaja, in sicer posredovana Priloga 1, vendar se ne nanaša na posameznega inšpektorja neposredno, saj se zakonsko pojmovno sistemizacija delovnega mesta nanaša na delovno mesto, ne pa na konkretno osebo. S predmetno zahtevo pa je prosilec nedvomno želel sistemizacijo delovnih mest za inšpektorje MIR. Prosilčeva navajanja tekom pritožbenega postopka, da je želel podatke (imena in priimke) posameznih inšpektorjev ter konkretno naloge za vsakega od njih in ostale podatke, vezane na konkretnega inšpektorja[5], kot taka pomenijo nedovoljeno širitev zahteve v pritožbenem postopku na podlagi zakonskih določil ZUP, ki jih je IP navedel že zgoraj in jih na tem mestu ne ponavlja.

Organ je na ogledu in camera jasno navajal, da so podatki, ki jih je prosilec zahteval z 2. točko predmetne zahteve, razvidni iz posredovane Priloge 1, kar ugotavlja tudi IP in da drugih dokumentov, iz katerih bi izhajale naloge in opis del za posameznega inšpektorja ni, IP pa nima nobenega razumnega razloga, da temu ne bi sledil. IP še poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerim ne razpolaga v obliki in po vsebini, ki ustreza kriterijem prosilca. IP še dodaja, da se v postopku po ZDIJZ presoja le dejanski obstoj zahtevanih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja (in v primeru obstoja zahtevanih informacij javnega značaja tudi morebitne izjeme od prostega dostopa do dokumentov), ne pa drugih obveznosti organa.

IP sicer pritrjuje prosilcu, da morajo nedvomno obstajati zakoni in podzakonski akti, ki urejajo delo in naloge inšpektorjev, in na tem mestu organ opozarja na določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Kot ugotavlja IP, npr. zgoraj navedeni Odlok o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki v 6. členu določa, da MIR opravlja na območju občin ustanoviteljic naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva ter civilne zaščite, na podlagi državnih predpisov ter predpisov posameznih ustanoviteljic. MIR je prekrškovni organ občin ustanoviteljic. Iz 7. člena tega odloka dalje izhaja, da se naloge MIR opravljajo v skladu z letnim načrtom dela, ki ga pripravi MIR, sprejmejo pa župani ustanoviteljic. Letni načrt dela pripravi MIR v roku za pripravo občinskih proračunov. Vendar pa IP pojasnjuje, da organ s tem, ko prosilcu ni posredoval napotila na spletne strani, kjer se ti predpisi nahajajo, ni kršil zakonskih določb, saj ta zakonska norma ni obligatorna, poleg tega pa je prosilcu posredoval dokument, ki je priloga temeljnemu organizacijsko kadrovskemu aktu in iz katerega izhajajo naloge in opisi del za posamezno delovno mesto inšpektorja MIR. Ob tem je prosilec sam v pritožbi navajal, da so prejeti dokumenti splošni in ga ne zanimajo, iz česar je mogoče sklepati, da ga tudi zakonske določbe, ki so še splošnejše od nalog opisanih v Prilogi akta o sistemizaciji, ne zanimajo.

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je prosilčeva pritožba neutemeljena in da je organ s posredovanjem predmetnih dveh dokumentov v celoti ugodil prosilčevi zahtevi, zato je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo v celoti zavrnil.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[6] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Kot tak je tudi naveden v Registru zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

[2] Uradni list RS, št. 23/2020, dostopen na http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=288da90c-b1a5-432b-9f4e-a530d0328931

[3] Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21 in 139/22

[4] Kot tak ga določa tudi ZDR-1 - Zakon o delovnih razmerij (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1), v drugem odstavku 22.člena.

[5] Kar bi morda izhajalo iz Pogodb o sklenitvi delovnih razmerij s posameznim inšpektorjem.

[6] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.