prosilec - Občina Bled
+ -Številka: 090-301/2023
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ vložil dve zahtevi, s katerima je želel dokumente v zvezi s pustolovskim parkom. Organ je zahtevi združil in prosilcu delno ugodil ter mu poslal šest dokumentov, glede ostalih pa je zahtevo zavrnil, saj z dokumenti ne razpolaga. IP je na ogledu in camera ugotovil, da organ razpolaga še z dvema dokumentoma, ki ju je mogoče prepoznati kot del prosilčeve zahteve. Ker pa je organ ta dva dokumenta že tekom pritožbenega postopka posredoval prosilcu, prav tako pa je upošteval tudi prosilčevo pritožbeno navedbo in mu dokumente posredoval tudi v digitalni obliki, je IP pritožbo zavrnil, saj je ugotovil, da z drugimi dokumenti organ ne razpolaga.
ODLOČBA:
Številka: 090-301/2023/8
Datum: 23. 10. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 9. 2023, zoper odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 090-0061/2023-2 z dne 21. 9. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
I. Pritožba prosilca z dne 27. 9. 2023 zoper odločbo Občine Bled, št. 090-0061/2023-2 z dne 21. 9. 2023, se zavrne.
II. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je 28. 8. 2023 pri organu vložil dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Z njima je zahteval dokumente v obliki elektronskega zapisa, in sicer s prvo:
1. prekinitev pogodbe z najemniki Pustolovski parka …;
2. dokument, iz katerega bo razvidno, zakaj gre za sporazumno odpoved, če je krivda poškodb in nespoštovanja pogodbe in kršitev prepovedi 100% dokazana in to celo večkrat in dokument, iz katerega bo razvidno, zakaj se ne spoštuje 15 rok, ki ga določa pogodba za odstranitev vseh naprav v primeru ugotovljenih in dokazanih kršitev - sklicevanje na sezono in turiste s tem nima nič skupnega, saj smo priče gozdarskim aktivnostim in sečnji povsod (nalivi)! Notranji deli parka niso obiskovani saj je park zaprt - aktivni so na obrobju in redko na poti, ki vodi strmo gor z Mlinega;
3. dokument soglasje (ime in priimek), ki ga je dala podjetju Pustolovski park … odgovorna oseba na Občini Bled, da je v času, ko je bila izdana prepoved dejavnosti na …in v teku študija ugotavljanja stanja na … – lahko iskal soglasja za legalizacijo črne gradnje (vse od 2019 dalje na …)- Iskali so soglasja z »žegnom« nekoga iz Občine Bled in ga na ZVN celo dobili, žal imam povsod kolege in sem to izvedel takoj, ko je bilo izdano soglasje na ZVN;
4. dokument, iz katerega bo razvidna ocenitev materialne škode na terenu, kdo vse je kriv za nastalo škodo (namreč gradbeno dovoljenje je pridobljeno za Občina Bled) in kakšni bodo ukrepi zoper odgovorne osebe in kršitelja, oz. kdo bo saniral nastalo škodo in kdo jo bo plačal?;
5. dokument, iz katerega bo razvidno, da se je v času, ko je bila že izdana prepoved s strani občine Bled za dejavnost in je kršitelj kljub prepovedi še vedno izvajal dejavnost, navkljub rednim prijavam naravovarstvenikov in mene osebno, uradno ukrepalo z dokumenti (vezanimi na kršitev pogodbe) zoper kršitelja;
6. dokumente, iz katerih bo razvidno, koliko prijav je prispelo na Občino Bled vezanih na kršitev na … (zadeva Pustolovski park) že prej in sedaj in koliko od teh je predala naprej Občina Bled na MIR Bled in kakšni so bili rezultati nadzora oz. ukrepi. Ali povedano drugače, koliko prijav kršitev podanih na Občino Bled vezanih na Pustolovski park je do sedaj v vseh letih do danes obravnaval in saniral MIR Bled;
7. dokument, plan in predvidena cena sanacija nastale škode ter dokument, ki bo razkril, kdo bo saniral nastalo škodo in kril vse stroške;
8. imena vseh odgovornih oseb zaposlenih na Občini Bled, ki so sodelovale pri tem projektu Pustolovski park … in so izdale soglasja in pooblastila za pridobitev dokumentacije za legalizacije suma na uničevanje naravne in kulturne dediščine in posledično za nastalo škodo;
9. dokument, iz katerega bo razvidno, kašna je bila dolžnost odgovornih oseb na Občini Bled in MIR Bled glede varovanja naravne, kulturne, geološke vrednote in zavarovane narave na …;
10. dokument, iz katerega bo razvidno, ali je MIR Bled po dolžnosti opravljal nadzor stanja na … in ali obstaja dnevnik opravljenega nadzora stanja zavarovane vrednote na …in če - bi ga rad prejel;
11. dokument, ki bo razjasnil, zakaj je občina Bled prej in tudi sedaj navkljub opozorilom in prijavam naravovarstvenikov dala prej in tudi sedaj soglasje Pustolovskemu parku, da ureja legalizacijo črne gradnje (razširitev na tretji del, ki je bil na črno postavljen vse od 2019) in posledično prevzela odgovornost za škodo saj so odgovorni na Občini Bled s pomočjo Pustolovskega parka pridobili gradbeno dovoljenje za občino, ki je posledično privedlo do stanja, ki ga imamo danes;
12. dokument, ki bo razjasnil, kakšni bodo ukrepi zoper odgovorne osebe, ki so oddale na nelegalen način objekt na …, ki je uradno črna gradnja in nima uporabnega dovoljenja;
ter drugo zahtevo:
1. dokumente, ki bodo dokazali, da je gospod … zaposlen na Infrastrukturi Bled strokovno upravičen kot agronom za dajanje ocene stanja poškodb na drevesih in ima tudi uradno licenco za dejanje ocene poškodb na drevesih;
2. uradno ocenitev stanja poškodb nastalo na drevju na … zaradi dejavnosti pustolovskega parka, ki jo je podal …;
3. dokumente, ki bodo dokazali, da ste na Občini Bled posege nedovoljene sečnje in premikanja postaj navzgor in zasedbe novih dreves (tretji del parka) z platformami, obravnavali skladno z odlokom JRM, to je hudo kršitev JRM (kot to narekuje odlok) in jo kaznovali tudi z denarno kaznijo.
Organ je obe zahtevi združil in v zadevi izdal sklep (glede združitve) in odločbo, št. 090-0061/2023-2 z dne 21. 9. 2023 (izpodbijana odločba). Z njo je prosilcu, po navadni pošti, posredoval šest (6), v izreku odločbe navedenih dokumentov, v zvezi s 1., 2., 6. in 11. točko prve zahteve. V preostalem delu je zahtevi zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga.
Prosilec je v pritožbi zoper izpodbijano odločbo glede posredovanih dokumentov navajal, da jih je zahteval v digitalni obliki, in ne v pisni, kot mu jih je posredoval organ. V nadaljevanju je podal navedbe glede 3., 6., 8., 9., 10. in 11. točke prve zahteve ter glede vseh treh točk druge zahteve. Ni se strinjal z navedbami organa, da z dokumenti ne razpolaga, glede posredovanega pooblastila (3. in 11. točka prve zahteve), je navajal, da je želel drugo pooblastilo, glede posredovanih prijav kršitev (6. točka prve zahteve) pa je navajal, da je želel tudi tiste, ki jih je vložil sam.
Organ je, po opravi predhodnega preizkusa pritožbe, to z dopisom, št. 090-61/2023-4 z dne 29. 9., 2023, odstopil v reševanje IP.
IP je prosilčevo pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.
IP je 13. 10. 2023, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP in o opravljenem dejanju sestavil zapisnik, št. 090-301/2023/6 z dne 13. 10. 2023. Zapisnik je IP posredoval v izjasnitev prosilcu. Prosilec nanj ni podal navedb.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev prvostopenjskega organa v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP uvodoma ugotavlja, da, čeprav je prosilec svojo pritožbo naslovil »Pritožba zoper sklep…«, po vsebini vlaga pritožbo zoper odločbo, saj je organ s sklepom odločil o združitvi postopkov z obema zahtevama, kar pa za prosilca ni sporno. Prav tako prosilec ni izpodbijal odločitve organa glede vseh točk zahtev, temveč le glede zgoraj navedenih, zato je v tem obsegu opravljena tudi pritožbena presoja.
Organ je z izpodbijano odločbo prosilcu posredoval:
· v zvezi s 1. in 2. točko prve zahteve: Sporazum o razveljavitvi najemne pogodbe 3502-0116/2018 z dne 30. 6. 2023;
· v zvezi s 3. in 11. točko prve zahteve: Pooblastilo št. 351-39/2009-14 z dne 19. 10. 2021;
· v zvezi s 6. točko prve zahteve: dopis Prijava grobega poškodovanja gozda tudi s posebno pomembno doživljajsko funkcijo na … … z dne 10.1. 2019, prejeto 11.1.2019, dopis Posegi v naravno in kulturno vrednoto … na Bledu z dne 18. 1. 2019, dopis Predlogi …, da se izboljša odnos do drevnine v naši občini z dne 4. 11. 2020 in dopis Javni poziv občini Bled, svetnikom in javnosti za učinkovito varovanje naravnih in kulturnih vrednot društva … z dne 1. 4. 2021.
Ugovor glede oblike seznanitve
Prosilec se v zvezi s posredovanimi dokumenti najprej pritožuje glede oblike seznanitve, saj je dokumente zahteval v elektronski obliki, poslani pa so mu bili v fizični obliki.
Glede tega je organ na ogledu in camera pojasnil, da je štel, da so ti dokumenti del upravne odločbe, ki je bila izdana v tem postopku in ker še ni imel možnosti vročanja v varni elektronski predal, se je odločil, da jih pošlje po fizični pošti. Organ se je na ogledu in camera zavezal, da bo še isti dan te dokumente poslal prosilcu tudi po elektronski pošti. Kar je, kot ugotavlja IP, tudi storil, in o tem seznanil tudi IP (dokument št. 090-301/2023/5 z dne 13. 10. 2023).
IP pojasnjuje, da so organi v skladu z ZDIJZ, dolžni upoštevati način seznanitve, ki ga določi prosilec, razen v določenem primeru (varovano avtorsko delo), ki pa v obravnavani zadevi ni podan. Prosilec ima namreč, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, zaradi česar organ praviloma nima pravice odreči oblike, v kateri prosilec želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega tako izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (fotokopija, prepis, vpogled, elektronski zapis). Vezanost organa na prosilčevo izbiro oblike, v kateri želi prejeti informacije, izhaja tudi iz 14. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[1] (v nadaljevanju: Uredba). Da niti organ niti IP ne moreta samovoljno spreminjati zahteve prosilca, izhaja tudi iz stališča Upravnega sodišča, ki ga je izrazilo v sodbi št. I U 1915/2011-14 z dne 13. 3. 2013 (točka 8), citirano:»skladno z določili 2. točke drugega odstavka 17. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 133. člena ZUP tako upravni organ prve stopnje kot drugostopni organ v pritožbenem postopku v celoti vezana na zahtevek stranke in sta zgolj v tem okviru tudi dolžna odločiti.«.
Gleda na navedeno IP pritrjuje prosilcu, da organ v izreku izpodbijane odločbe, načinu seznanitve, kot ga je določil prosilec v zahtevah (tj. elektronski zapis), ni sledil, saj mu je dokumente posredoval po navadni pošti. IP pojasnjuje, da dokumenti, do katerih organ dovoli dostop, niso sestavni del odločbe v smislu ZUP in ZDIJZ. Posledično zanje ne velja takšen način vročanja kot za upravne odločbe, skladno ZUP. Vendar pa IP v tem delu ni mogel ugoditi prosilčevi pritožbi in organu naložiti, naj predmetne dokumente prosilcu poseduje tudi v obliki elektronskega zapisa, saj je ugotovil, da je organ to že storil tekom pritožbenega postopka, kar se je zavezal na ogledu in camera. V obravnavanem primeru torej ni sporno, da se je prosilec v pritožbenem postopku seznanil s posredovanimi dokumenti tudi v želeni obliki, s tem pa je bil tudi dosežen namen ZDIJZ.
Dokumenti iz 3. točke prve zahteve
V zvezi s 3. točko zahteve je bilo prosilcu posredovano Pooblastilo št. 351-39/2009-14 z dne 19. 10. 2021, ki ga je izdal župan organa družbi …. Prosilec je v pritožbi in kasnejši vlogi z dne 3. 10. 2023 navajal, da ta dokument ni tisti, ki ga je iskal. Zahteval je pooblastilo, ki je bilo dano Pustolovskemu parku na …. Navajal je, da je ZVN leta 2023 dal soglasje, kar naj bi mu potrdili. Po njegovem mnenju to dokazuje, da naj bi organ v sezoni 2023 dal pooblastilo Pustolovskemu parku da je pričel iskat soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja. Navajal je še, da je na ZVKD izvedel, da so izdali pooblastilo, da je podjetje »koren šport« lahko v imenu občine Bled dalo vlogo za pridobitev soglasij, za pridobitev gradbenega dovoljenja za kršitev na … na Bledu.
IP je s temi navedbami soočil organ na ogledu in camera in ta je pojasnil, da je, glede na vsebino in časovni okvir zahteve, ki se je nanašal na aktivnosti od leta 2019 dalje prosilcu poslal pooblastilo, ki ga je občina izdala 19. 10. 2012 in sicer projektantskemu podjetju, ki ureja legalizacijo Pustolovskega parka ….
IP je na ogledu in camera ugotovil, da organ razpolaga še z Pooblastilom št. 351- 39/2009-23 z dne 24.1. 2023, ki ga je občina dala istemu projektantu. To pooblastilo je bilo sicer preklicano z dokumentom, št. 351-0039/2009-26 z dne 21. 6. 2023. Glede na navedbe v zahtevi in pritožbi, da je prosilec želel pooblastilo oziroma soglasja za legalizacijo »vse od 2019 dalje«, sta IP in organ na ogledu ugotovila, da je pod to točko zahteve mogoče prepoznati tudi to pooblastilo z dne 24. 1. 2023 in nanj vezan preklic pooblastila z dne 21. 6. 2023.
Organ se je na ogledu in camera zavezal, da bo oba dokumenta (torej pooblastilo z dne 24.1.2023 in preklic pooblastila) posredoval prosilcu po elektronski pošti, kar je, kot ugotavlja IP z vpogledom v spis, tudi storil, še istega dne (13. 10. 2023). S tem je v tem delu zahteve dosežen namen prosilca, ki ga zasleduje ZDIJZ, to je seznanitev z dokumenti. Zato IP s to odločbo ni naložil organu ponovnega posredovanja teh dveh dokumentov, saj za to prosilec nima več pravovarstvenega interesa. Ker se je IP na ogledu in camera prepričal, da organ z drugimi pooblastili, kot s posredovanima, ne razpolaga, je tudi v tem delu prosilčevo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
Dokumenti iz 6. točke prve zahteve
V zvezi s to točko zahteve je organ prosilcu posredoval zgoraj navedene štiri dokumente. Prosilec se v tej točki pritožuje, da mu organ ni posredoval njegovih prijav, ki jih je poslal organu v zvezi s kršitvami v Pustolovskem parku …. Pojasnjuje, da jih potrebuje za policijo in organe nadzora.
IP pojasnjuje, da je tudi v tem delu prosilčeva pritožba neutemeljena. Z dostopom prosilca do njegovih lastnih vlog, namreč ni varovan namen zakonodajalca, kot je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ (tako npr. tudi sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009-8 z dne 26. 1. 2011). Prav tako pa pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošiljajo njegove lastne vloge, po sodni praksi nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov po določilih ZVOP (zaradi izostanka pravovarstvenega interesa), kar v nasprotnem primeru privede do nepotrebnega obremenjevanja zavezancev. V takem primeru namreč nedvomno gre za zlorabo pravice, ki ne more uživati pravnega varstva, saj pravni red tudi sicer ne dopušča uveljavljanja ali izvrševanja neke pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo postavlja pravni red (tako tudi Ustavno sodišče RS v sklepu U-I-413/98 z dne 25. 5. 2000, 10. odstavek in Upravno sodišče RS v sodbi I U 1835/2011).
Dokumenti iz 8. točke prve zahteve
S to točko zahteve je prosilec želel dostop do dokumentov »vseh odgovornih oseb zaposlenih na Občini Blede ki so sodelovale pri tem projektu Pustolovski park … in so izdala soglasja in pooblastila za pridobitev dokumentacije za legalizacije suma na uničevanje naravne in kulturne dediščine in posledično za nastalo škodo;«.
Organ je v izpodbijani odločbi odločil, da dokumentov v zvezi sto točko zahteve nima. Prosilec je v pritožbi navajal, da imajo pogodbe, pooblastila za pridobivanje soglasij in dovoljenj, nakazila, nadzore, zato meni, da dokumenti obstajajo.
Ko je IP te navedbe predočil organu na ogledu in camera, je ta pojasnil, da so pooblastilo, ki je bilo dano s strani občine, prosilcu posredovali, naknadno pa mu bodo še pooblastilo z dne z dne 24. 1. 2023, kar vse je predmet 3. točke prve zahteve (opomba IP) in da drugih dokumentov, ki bi jih organ prepoznal kot dokumente te točke zahteve organ nima.
Glede na navedeno IP ni imel razlogov, da ne bi sledil navedbam organa, saj je organ prosilcu že posredoval pooblastila, ki jih je župan občine dal projektantskemu podjetju, ki ureja legalizacijo Pustolovskega parka …, kar vse je pojasnjeno zgoraj v razdelku glede dokumentov iz 3. točke prve zahteve. Organ je tako posredoval prosilcu pooblastila, s katerimi razpolaga glede Pustolovskega parka. Nasprotnih navedb (glede navajanj organa na ogledu in camera), pa prosilec tudi ni dal, saj je na posredovan zapisnik o ogledu in camera ni odzval. Kot že pojasnjeno zgoraj, je organ v postopkih po ZDIJZ vezan na obseg zahteve, ki se je v tem delu glasila na dokumente odgovornih oseb organa, »ki so sodelovale pri tem projektu Pustolovski park … in so izdala soglasja in pooblastila za pridobitev dokumentacije za legalizacije suma…«. Glede na takšno zahtevo, kjer je prosilec, na opisni način, zahteval posredovanje » soglasij in pooblastil«,, ki so jih izdale odgovorne osebe organa, je, po presoji IP, organ v celoti izpolnil zahtevo prosilca v tej točki. Zahteva prosilca je bila, po presoji IP, v tem delu jasna, in navajanja prosilca v pritožbi, naj mu posredujejo še pogodbe, nakazila in nadzore, v tem okviru pomeni nedovoljeno širjenje zahteve v pritožbenem postopku.
ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oziroma na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca sicer ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če pa ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde (kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko je prosilec izrecno zahteval soglasja oziroma pooblastila), organ ni dolžan prosilčeve zahteve širiti in ugotavljala, kaj vse je pod opisom zahteve prosilec imel v mislih.
Upoštevaje navedeno je prosilčeva pritožba neutemeljena tudi v tem delu.
Dokumenti iz 9. točke prve zahteve
Prosilec je zahteval dokument, iz katerega bo razvidno, kašna je bila dolžnost odgovornih oseb na Občini Bled in MIR Bled glede varovanja naravne, kulturne, geološke vrednote in zavarovane narave na …. Organ je v izpodbijani odločbi navajal, da s takšnim dokumentom ne razpolaga. Prosilec pa je nato v pritožbi izrazil začudenje nad tem, in navajal, da gre za občinsko zemljišče, ki je celo varovana naravna, kulturna in geološka vrednota. Poudaril je, da ima MIR jasen opis del in nalog, zato so mu dolžni dati dokumente »(ne linke)«, ki bodo razjasnili dolžnost prejšnje in sedanje uprave.
Na ogledu in camera je organ pojasnil, da konkretni dokumenti v zvezi s tem ne obstajajo. Občina je dolžna varovati naravne, kulturne in geološke vrednote kot lastnik zemljišč. Ta dolžnost izhaja iz splošnih predpisov.
IP je z vpogledom v zahtevo in pritožbo ugotovil, da je prosilec zahteval dokumente, ki se nanašajo na dolžnost odgovornih oseb organa glede varovanja naravnih vrednost na …na Bledu, torej na konkretnem kraju. IP se strinja z organom, da je dolžnost varovanja naravnih vrednost splošna obveznost občine kot lastnika konkretnega zemljišča. Ta je določena že z Ustavo RS, ki v 67. členu (lastnina) določa, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Ta dolžnost je konkretizirana v številnih zakonih. Glede ravnanja s stvarnim premoženjem občin, tako npr. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti[2] v 5. členu (načelo gospodarnosti) med drugim določa, da samoupravne lokalne skupnosti ravnajo s svojim premoženjem tako, da zagotavljajo izvajanje izvirnih nalog samoupravne lokalne skupnosti v skladu s predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo (drugi stavek prvega odstavka). Postopke ravnanja s stvarnim premoženjem se vodi učinkovito, s čim manjšimi stroški za dosego danega rezultata, oziroma z danimi stroški doseči čim boljši rezultat za državo ali samoupravne lokalne skupnosti (drugi odstavek). Dalje tudi Zakon o ohranjanju narave[3] v drugem odstavku 8. člena, ki ureja pristojnosti države in lokalnih skupnosti, navaja, da so zadeve lokalnega pomena na področju varstva naravnih vrednot, ki so v pristojnosti lokalne skupnosti: programiranje in planiranje na področju varstva naravnih vrednot lokalnega pomena, sprejemanje ukrepov varstva naravnih vrednot lokalnega pomena.
Ker pa v predmetni zadevi prosilec nedvomno ni želel splošnih aktov, iz katerih bi izhajala odgovornost občine, temveč konkretne dokumente, iz katerih bi izhaja dolžnost konkretnih odgovorih oseb glede varovanja naravnih vrednot na … na Bledu, IP ugotavlja, da je odločitev organa, da s takšnimi dokumenti ne razpolaga, pravilna. IP se strinja s prosilcem, da je varovanje lastnine samoupravnih skupnosti pomembna vrednota, vendar poudarja, da je, izhajajoč iz zgoraj citiranih zakonov, odgovornost za njeno varovanje vezana na občino kot lokalno samoupravno skupnost, zato verjame organu, da dokumenti, iz katerih bi bilo razvidno, kašna je bila dolžnost odgovornih oseb na Občini Bled in MIR Bled glede varovanja naravne, kulturne, geološke vrednote in zavarovane narave na …, ne obstajajo. Posledično je prosilčeva pritožba neutemeljena tudi v tem delu.
Dokumenti iz 10. točke prve zahteve
Glede zahtevanih dokumentov, iz katerih »bo razvidno, ali je MIR Bled po dolžnosti opravljal nadzor stanja na … in ali obstaja dnevnik opravljenega nadzora stanja zavarovane vrednote na …«, je organ odločil, da s temi dokumenti ne razpolaga.
Prosilec je v pritožbi navajal, zakaj organ ne preveri ali so opravili nadzor, saj gre za večkrat varovano lastnino Občine Bled in prosi, da organ to naredi ali pa preda zahtevo na MIR Bled.
IP v zvezi s tem najprej ugotavlja, da prosilec s tem delom zahteve zahteva dokumente, ki se nanašajo na ravnanje in pristojnosti MIR Bled, ki je samostojen organ zavezanec na podlagi določb ZDIJZ, kot druga oseba javnega prava[4]. Vendar pa je, kot je pojasnil organ na ogledu in camera v zadevi 090-3012/2023, ki jo je IP vodil istega dne kot predmetno zadevo, Občina Bled sedežna občina tudi za kadrovske in finančne zadeve za MIR. IP ugotavlja, da to izhaja iz petega odstavka 8. člena Odloka o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki[5], ki določa, da bo Občinska uprava Občine Bled za MIR opravljala finančna, kadrovska in administrativno-tehnična dela. Na ogledu je organ še pojasnil, da imata občina in MIR od leta 2012 tudi ločeni sprejemni pisarni. Dokumenti, ki so bili do tedaj v skupni sprejemni pisarni, pa so bili v celoti preneseni na MIR in organ z njimi ne razpolaga in tudi nima vpogleda v njihov sistem.
IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo in s katerimi organ razpolaga. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma od njega zahtevati, da ustvari nov dokument ali da dokument pridobi od drugega organa. Še manj pa, kot zahteva prosilec, da v okviru postopka po ZDIJZ, preveri ali je drug organ opravil neko dejanje (v konkretnem primeru nadzor). Postopek po ZDIJZ namreč ne more predstavljati instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.
Ker organ z zahtevanimi dokumenti, ki se nanašajo na delovanje MIR Bled na konkretni lokaciji, ne razpolaga, o čemer se je prepričal tudi IP na ogledu in camera, je treba v tem delu prosilčevo pritožbo zavrniti. Glede pritožbene navedbe, da bi moral organ v tem delu zahtevo posredovati MIRu, pa IP navaja, da je organ s tem, ko je vsebinsko odločil o prosilčevi zahtevi (da z dokumentom ne razpolaga) tudi v tem delu, prosilcu varoval pravico do dostopa do informacij javnega značaja in pravico do pritožbe zoper to odločitev. Organ je namreč v okviru zgoraj navedenih pristojnosti in nalog, ki jih ima v zvezi z MIR po Odloku o ustanovitvi MIR, presojal oboj zahtevanih dokumentov. Ob tem IP poudarja, da takšna odločitev organa in IP prosilcu ne odvzema pravice, da ne bi te informacije zahteval pri organu, za katerega meni, da s temi dokumenti razpolaga.
Dokumenti iz 11. točke prve zahteve
Prosilec je zahteval dokument, ki bo razjasnil, »zakaj je občina Bled prej in tudi sedaj navkljub opozorilom in prijavam naravovarstvenikov dala prej in tudi sedaj soglasje Pustolovskemu parku, da ureja legalizacijo črne gradnje (razširitev na tretji del, ki je bil na črno postavljen vse os 2019) in posledično prevzela odgovornost za škodo, saj so odgovorni na Občini Bled s pomočjo Pustolovskega parka pridobili gradbeno dovoljenje za občino, kar je posledično privedlo do stanja, ki ga imamo danes.
V zvezi z 11. točko prve zahteve je organ prosilcu posredoval Pooblastilo, ki je bilo posredovano že s 3. točko zahteve, glede preostalega dela je navajal, da z drugimi dokumenti, ki bi jih bilo mogoče prepoznati pod to točko zahteve, ne razpolaga.
Prosilec je v pritožbi navajal, da je Pustolovski park s pooblastilom občine v letu 2023, ko je na položaju nov župan in direktorica občinske uprave, dal pooblastilo za pridobitev soglasij, kar so mu potrdili na ZVN (ki je izdal soglasje) in (ki ga ni izdal), ker jih je Pustolovski park kontaktiral in je imel pooblastilo občine za leto 2023, saj staro ni veljavno, zato prosi, da mu ga organ izroči.
Na ogledu in camera se je organ skliceval na posredovana pooblastila in navajal, da drugih dokumentov, ki bi jih bilo mogoče prepoznati pod to točko zahteve, nima. Temu prosilec ni nasprotoval, saj se na posredoval zapisnik o ogledu in camera ni odzval.
IP se glede razlogov pri tej točki zahteve sklicuje na svoje ugotovitve in razloge v zvezi s 3. točko prve prosilčeve zahteve (zgoraj) in ugotavlja, da je bilo poleg pooblastila z dne 19. 10. 2021 (ki je bilo posredovano prosilcu na podlagi izpodbijane odločbe) prosilcu tekom postopka posredovano še Pooblastilo št. 351- 39/2009-23 z dne 24.1. 2023, ki ga je občina dala istemu projektantu, ter preklic tega pooblastila (dokument, št. 351-0039/2009-26 z dne 21. 6. 2023). S tem je organ v celoti ugodil prosilčevi 11. točki prve zahteve, saj z drugimi dokumenti, ne razpolaga.
Dokumenti 1. in 2. točke prosilčeve druge zahteve
Z njim je prosilec zahteval dokumente v zvezi s konkretnim posameznikom, ki je zaposlen na Infrastrukturi Bled in ki bodo dokazali, da je strokovno upravičen kot agronom za dajanje ocene stanja poškodb na drevesih in ima tudi uradno licenco za dejanje ocene poškodb na drevesih, zahteval je tudi uradno ocenitev stanja poškodb nastalo na drevju na … zaradi dejavnosti pustolovskega parka, ki jo je podal ta posameznik.
Organ je v izpodbijani odločbi navajal, da teh dokumentov nima. Na ogledu in camera je svojo odločitev pojasnil z navedbami, da je ta konkretni posameznik, na katerega se nanaša zahteva, zaposlen v javnem podjetju Infrastruktura Bled in organ nima dokumentov glede njegove licence in drugih kadrovskih dokumentov.
Glede na takšna navajanja organa IP nima razlogov, da ne bi verjel organu, da z dokumenti, ki se nanašajo na kadrovske sposobnosti (strokovna upravičenja, licence) osebe, ki ni zaposlena pri njemu, ne razpolaga. Teh dokumentov pa tudi, kot je že bilo pojasnjeno zgoraj, ni dolžan pridobiti od drugih organov. Na drugačno odločitev tudi ne morejo vplivati pritožbena navajanja, da naj bi na občini imeli sestanek z delovno naravovarstveno skupino, na katerem je bilo omenjeno, da je ta posameznik ugotovil, da je »vse kot mora biti«. Organ je na ogledu in camera jasno navajal, da študije, ki bi jo naredil konkretni posameznik, nima. Samo dejstvo, da je bila na sestanku omenjena ugotovitev, kakšno je stanje zadev na terenu, pa po presoji IP, ne predpostavlja obstoja dokumenta o tem. Ob tem prosilec navajanjem organa na ogledu in camera tudi ni nasprotoval. Zato je IP pritožbo tudi v tem delu zavrnil kot neutemeljeno.
Dokumenti 3. točke druge zahteve
Organ je v izpodbijani odločbi navajal, da ne razpolaga z dokumenti, »ki bodo dokazali, da ste na Občini Bled posege nedovoljene sečnje in premikanja postaj navzgor in zasedbe novih dreves (tretji del parka) z platformami, obravnavali skladno z odlokom JRM, to je hudo kršitev JRM (kot to narekuje odlok) in jo kaznovali tudi z denarno kaznijo«. Na ogledu in camera je organ ponovil, da teh dokumentov nima in da če gre za dokumente MIR, jih organ ni dolžan pridobiti.
Prosilec je v pritožbi navajal, da so bile prijave podane na organ in da je očitno, da z njimi niso ukrenili ničesar. Navajal je še, da ker zadeva morda ni v pristojnosti organa, mora skladno z ZDIJZ zadevo predati v reševanje MIR.
IP ni našel razlogov, da ne bi verjel organu, da z dokumenti, ki bi jih bilo mogoče prepoznati pod to točko zahteve, organ ne razpolaga. Organ je namreč prosilcu, s 6. točko prve zahteve, posredoval vse prijave (razen lastnih), zato IP ne vidi razloga, zakaj bi bilo v zvezi s to točko zahteve drugače. IP pritrjuje organu, da teh dokumentov ni dolžan pridobiti od MIR. Glede neutemeljenosti navajanj prosilca, da bi moral organ v tem delu zahtevo odstopiti MIR, pa se IP v celoti sklicuje na svoje razloge, podane pod razdelkom glede dokumentov iz 10. točke prve zahteve in jih zato v tem delu ne ponavlja. Ob tem IP še pojasnjuje, da organi v postopkih po ZDIJZ tudi niso dolžni iskati dokumentov po kriterijih, ki jih na podlagi lastnih vrednostnih sodb, v zahtevah določa prosilec, npr. v smislu, kaj bi po prepričanju prosilca bilo z dokumenti mogoče dokazati. V postopkih po ZDIJZ se namreč odloča o dokumentih per se (samih po sebi). Tako je odločitev o tem, ali organ z nekim dokumentom razpolaga ali ne, ni odvisna o tega, kaj iz njega izhaja oziroma, kaj se z njim dokazuje.
Sklepno
IP je, na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da so pritožbene navedbe neutemeljene, zato je pritožbo v celoti zavrnil (prvi odstavek 248. člena ZUP).
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[6] oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22.
[2] Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR.
[3] Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O.
[4] Kot tak je tudi naveden v Registru zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
[5] Uradni list RS, št. 23/2020, dostopen na http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=288da90c-b1a5-432b-9f4e-a530d0328931
[6] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.