prosilec - Občina Bled

POVZETEK:

Organ je del zahteve prosilca s sklepom zavrgel, ker je bilo o zahtevnih dokumentih v preteklosti že odločeno, v preostalem delu zahteve pa je prosilcu z odločbo delno ugodil in mu posredoval izpise delov zapiskov, na katere se nanaša zahteva prosilca. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v delu zahteve, katero je s sklepom zavrgel, ravnal pravilno, glede odločanja o zahtevanih zapisnikih pa so bile v pritožbenem postopku ugotovljene pomanjkljivosti. Organ bi se moral, v skladu s 25. in 26. členom ZDIJZ, ob uporabi določbe 17. člena ZDIJZ, opredeliti do dostopa do konkretnega dokumenta, v izvirni obliki, česar pa ni storil. Navedeno pomeni, da organ ni odločal o zahtevanem dokumentu oz. zapisniku kot takem, ampak je iz zahtevanega dokumenta/zapisnika le izpisal zahtevane podatke in jih kot take posredoval prosilcu, s tem pa ravnal v nasprotju z določbami ZDIJZ, saj bi moral prosilcu omogočiti dostop do zahtevanega, t.i. izvirnega dokumenta (zapisnika), upoštevajoč izjeme iz 5.a in 6. člena ZDIJZ. Organ je prosilcu (naknadno, tekom pritožbenega postopka) posredoval zahtevane dokumente, v skladu z določbami ZDIJZ, zato je IP ugotovil, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev teh dokumentov. IP je pritožbo prosilca zoper sklep in odločbo organa, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-336/2022/9

Datum: 11. 1. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZDIJZ) ter 1. in 2. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 28. 11. 2022, zoper sklep in odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nad. organ), št. 090-0041/2022-4 z dne 24. 11. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 28. 11. 2022 zoper sklep in odločbo Občine Bled, št. 090-0041/2022-4 z dne 24. 11. 2022, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 27. 10. 2022 na organ naslovil dopis, v katerem je navedel, da je s strani organa prejel pojasnilo, št. 478-35/2022, 061-19/2021 z dne 27. 10. 2022 - vezano nanj prosi za seznanitev z dokumenti, ki bodo potrdili vsebovane navedbe.

1.     Prosi, da se ga seznani z dokumenti, ki bodo dokazali, da ima objekt na Mlinem, kot to trdi organ, uradno zatečeno stanje, da ta obstaja že od nekdaj ter da ni črna gradnja. »Občina Bled nima dokazil, da naj bi v tem primeru šlo za črno gradnjo in nedovoljeno opravljanje dejavnosti v objektu, saj gre za dolgoletno zatečeno stanje« - predmet zahteve so konkretni dokumenti, ki bodo to uradno dokazali, saj je organ to trditev napisal navkljub priznanju, da dokumenti ne obstajajo. Organ sedaj trdi popolnoma drugače, kot da ti dokumenti obstajajo. Ustno izročilo ni dokument, zato prosilec zahteva dokaz o zatečenem stanju, gradbeno dovoljenje in podobno.

2.     Organ je napisal: »Občina Bled nima dokazil, da naj bi v tem primeru šlo za črno gradnjo in nedovoljeno opravljanje dejavnosti v objektu, saj gre za dolgoletno zatečeno stanje«. Prosilec zahteva dokumente, ki bodo pokazali, kakšna gradnja je potem to, če jo je na občinskem zemljišču, kot gostinski objekt, postavil samo nekaj let nazaj nek privatnik, ki pa ni lastnik zemljišča in jo je celo leta izkoriščal - brez plačila.

3.     Ker je organ napisal: »V zvezi z vašo zahtevo za pojasnila glede gradnje objekta na občinskem zemljišču v varovanem priobalnem pasu Občina Bled odgovarja, da mora biti poseg, gradnja, objekt ali ureditev, skladno s področnimi predpisi, tako legalna, kot skladna s prostorskim aktom«, prosilec prosi, za seznanitev z dokumenti/dokazi, ki bodo potrdili, da je poseg (postavitev miz, stolov, senčnikov, gradnja objekta s strani tretje osebe v varovanem priobalnem pasu v lasti občanov Občine Bled) skladen z Zakonom o vodah, s področnimi predpisi in prostorskim aktom.

4.    Prosi, da se ga seznani z dokumentom, ki ga je izdala Vlada in omogoča rabo prostora skladno z Zakonom o vodah v priobalnem varovanem pasu, dokument, ki bo dokazal trditev organa, da mora biti poseg, gradnja, objekt ali ureditev, skladno s področnimi predpisi, tako legalna, kot skladna s prostorskim aktom.

5.     Organ je napisal: »Občina Bled ima za tovrstne zadeve ustanovljeno komisijo za premoženjske zadeve, ki predlaga županu strokovne odločitve glede upravljanja z nepremičninami v lasti Občine Bled. Komisija je v zvezi z oddajo zemljišča sprejela sklep o oddaji zemljišča s parc. št. 863/1 k.o. Želeče na podlagi prejete listine, ki bi lahko dokazovala legalnost objekta (opustitev nadzora inšpektorja za kulturo, št. 0612-272/2021/5 z dne 8. 4. 2022).«. Prosilec prosi za seznanitev z delovnimi dokumenti komisije, ki je proučila in odločila o tej konkretni problematiki in njihovo strokovno delovno analizo ter vse pravne podlage, ki so jim omogočile, da so lahko oddali zemljišče na parc. št. 863/1 k.o. Želeče v varovanem priobalnem pasu v najem. Prosilec predvideva, da so imena oseb omenjene komisije že razvidna na dokumentih.

Organ je o zahtevi prosilca odločbi s sklepom in odločbo, št. 090-0041/2022-4 z dne 24. 11. 2022.

S sklepom je organ zavrgel zahtevo prosilca iz 1., 2., 3. in 4. točke. Dodatno je organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel, da je prosilec v preteklosti, dne 2. 6. 2022, dne 12. 7. 2022 in dne 17. 7. 2022, na organ vložil tri zahteve za dostop do informacij javnega značaja, vezano na objekt na Mlinem. Z izpostavljenimi zahtevami je med drugim zahteval iste dokumente, ki se nanašajo na legalnost objekta ter na turistično dejavnost v varovanem priobalnem pasu na Mlinem na parc. št. 863/1 k.o. Želeče, kot jih zahteva v obravnavani zahtevi. Organ je že pri odločanju o prvi zahtevi, z dne 2. 6. 2022, prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga, navedeno je potrdil tudi IP, z odločbo št. 090-246/2022 z dne 16. 9. 2022. O 1., 2., 3. in 4. točki zahteve je tako že odločano in tudi odločeno, zaradi česar mora organ uporabiti določbo 129. člena ZUP. Po določbi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ker je bilo o dostopu do dokumentov, ki se nanašajo na legalnost objekta in na turistično dejavnost v varovanem priobalnem pasu na Mlinem, že odločeno, in sicer z dopisom št. 090-15/2022 z dne 29. 6. 2022, s katerim je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga in ustrezajo zahtevi prosilca, je treba zahtevo prosilca z dne 27. 10. 2022 v že navedenih točkah, skladno s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, zavreči s sklepom.

Z določbo je organ prosilcu (vezano na 5. točko zahteve) delno ugodil in mu posredoval del:

-       zapisnika 19. redne seje Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine z dne 18. 5. 2021 (točka 4.) – št. 478-3/2019;

-       zapisnika 23. redne seje Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine z dne 27. 8. 2021 (točka 2.) – št. 478-3/2019;

-       zapisnika 22. redne seje Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine z dne 19. 5. 2022 (točka 2.) – št. 478-3/2019.

Dodatno je organ navedel, da ne razpolaga z zahtevanim strokovnim delom analize komisije, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.

Zoper sklep in odločbo organa je prosilec dne 28. 11. 2022 vložil pritožbo, v kateri navaja, da se organ sklicuje na nekaj, kar od organa ni prejel, pri čemer se v svojih odgovorih vede, kot da dokumenti obstajajo. Prosilec prosi za zapisnike seje v uradni obliki. To kar je prejel, namreč ni oblika uradnega dokumenta, saj nima bistvenih elementov, ki jih mora imeti uradni dokument – gre za nepodpisan papir, ki je bil lahko ustvarjen na dan izdelave sklepa oz. odločbe, nima niti enega samega podpisa in nobenih dokazov, da je bil izdelan na dan seje. Na 33. seji je bilo ugotovljeno, da ima sporen objekt na Mlinem celo gradbeno dovoljenje iz leta 1941 – prosilec prosi, da se mu izroči ta dokument, saj ga s strani organa še ni prejel, organ pa se nanj ves čas sklicuje. Prosilec prosi, da ga organ nemudoma seznani z vso zahtevano dokumentacijo, saj, po uradnih zapisnikih komisije in tudi uradnih prič (članov komisije), sklepa, da zahtevani dokumenti obstajajo - če temu ni tako, obstaja sum, da je nekaj zelo narobe in se nikdar ne bi smelo oddati spornega objekta in zemljišča v varovanem priobalnem pasu v najem. Ker člani komisije jasno in uradno trdijo, da ti obstajajo, prosilec želi pridobiti te dokumente v obliki fotokopij.

IP je dne 2. 12. 2022 prejel dopis organa, št. 090-41/2022-6 z dne 1. 12. 2022, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje. Dodatno je organ navedel, da je IP o vsebinsko istovrstnih zadevah odločil v sledečih zadevah: dopis št. 0900-137/2022/8 z dne 4. 8. 2022, določba št. 090-246/2022/4 z dne 16. 9. 2022 in odločba št. 090-249/2022/5 z dne 22. 9. 2022.

Na podlagi poziva IP, št. 090-336/2022/3 z dne 8. 12. 2022, je organ IP dne 14. 12. 2022 posredoval dopis, št. 090-0041/2022-10 z dne 13. 12. 2022, kateremu je priložil zahtevane zapisnike (v izvirni obliki):

- zapisnik 19. redne seje Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine, št. 478-3/2019 z dne 18. 5. 2021;

- zapisnik 23. redne seje Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine, št. 478-3/2019 z dne 27. 8. 2021;

- zapisnik 33. redne seje Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine, št. 478-0003/19-34 z dne 19. 5. 2022.

Dodatno je organ navedel, da so bile zahteve prosilca iz 1., 2., 3. in 4. točke vsebovane že v njegovih preteklih zahtevah pod odločbah ZDIJZ - z dne 2. 6. 2022, 12. 7. 2022 in 17. 7. 2022. Na prvo zahtevo z dne 2. 6. 2022 je organ, z dopisom št. 090-15/2022 z dne 29. 6. 2022, poslal prosilcu vso zahtevano dokumentacijo, s katero organ razpolaga, in sicer: sklep Ministrstva za kulturo, Inšpektorata RS za kulturo in medije, št. 0612-272/2021/5 z dne 8. 4. 2022, o ustavitvi inšpekcijskega postopka; dovoljenje z dne 3. 4. 1941; arhivske slike obstoječega stanja; najemno pogodbo št. 478-19/2022-3 z dne 23. 5. 2022 ter odločbo Občine Bled, št. 4784-0014/2022-2 z dne 5. 5. 2022. V tej zvezi je bil pod št. 0900-137/2022 pri IP voden postopek zaradi molka organa. IP je v dopisu, št. 0900-137/2022/8 z dne 4. 8. 2022, ugotovil, da t.i. molka organa ni bilo. Prosilec je v isti zadevi vložil pritožbo, o kateri je IP odločil z odločbo, št. 090-246/2022/4 z dne 16. 9. 2022, ter pritožbo prosilca zavrnil. Prosilec je dne 12. 7. 2022 in dne 17. 7. 2022 podal dve novi zahtevi za dostop do informaciji javnega značaja, obe pa sta se nanašali na objekt brunarice na Mlinem. Obe zahtevi je organ nato z odločbo zavrnil, saj je ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga ali pa je prosilec dokumente, s katerimi organ razpolaga, prejel že v predhodnih postopkih (št. 090-15/2022). Tudi v tej zadevi je bila podana pritožba, o kateri je IP odločil v okviru odločbe št. 090-249/2022/5 z dne 22. 9. 2022 in pritrdil odločitvi organa. Organ je že pri odločanju o prvi zahtevi, z dne 2. 6. 2022, prosilcu torej posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga, navedeno pa je potrdil tudi IP, z odločbo št. 090-246/2022 z dne 16. 9. 2022. Prosilec je v zahtevi z dne 27. 10. 2022, v točkah 1. – 4., postavil vsebinsko identične zahteve, kot jih je podal v preteklih, zgoraj navedenih zahtevah, ni pa mogoče konkretno izpostaviti, v katerih. Vse te alineje je IP pregledno povzel v svojih dopisih oz. odločbah, zato jih kot dokaz organ prilaga dopisu: dopis IP št. 0900-137/2022/8 z dne 4. 8. 2022; odločba št. 090-246/2022/4 z dne 16.9. 2022 in odločba št. 090-249/2022/5 z dne 22. 09. 2022. Glede 5. točke  zahteve z dne 27. 10. 2022 je organ prosilcu poslal izseke zapisnikov komisije, v delu, ki se nanašajo na obravnavano tematiko - parc. št. 863/1 k.o. Želeče. Prosilec je zahteval tudi »strokovno delovno analizo« Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine v zvezi z oddajo zemljišča parc. št. 863/1 k.o. Želeče v varovanem priobalnem pasu v najem. Organ je še dodal, da je zaposlena, ki je pri organu pooblaščena za vodenje postopkov informacij javnega značaja, kot članica imenovana tudi v Komisijo za ravnanje s stvarnim premoženjem občine. Predmetna zaposlena je bila prisotna na vseh izpostavljenih sejah komisije, kar je razvidno iz izsekov zapisnikov, ki so bili poslani prosilcu in priloženih zapisnikov v izvirni obliki. Dotična zaposlena torej že iz tega dejstva ve, ali je komisija pri svojem odločanju izhajala iz neke posebne strokovne delovne analize, ali iz dejstev in dokumentov, ki so jim bili poznani tekom večmesečne obravnave dotične zadeve. Glede zahteve po posredovanju dokumenta »strokovne delovne analize« organ v »orisnem« prikazu pojasnjuje: to je enako, kot da bi nekdo od IP, ki odloča v konkretnem primeru pritožbe, določeni prosilec kot IJZ zahteval kopijo »strokovne delovne analize« o tem, kako je IP odločil in zakaj je tako odločili. Člani komisije odločajo na podlagi znanih jim dejstev ter poznavanj obstoječih pravnih podlag, vezanih na razpolaganje s stvarnim premoženjem. Zaposleni, ki je vodila postopek obravnavane zahteve, je bilo torej že zaradi sodelovanja v delu komisije jasno, da dokumenta, kot je »strokovna delovna analiza« oddaje zemljišča parc. št. 863/1 k.o. Želeče v najem, ni.

Na podlagi elektronskega sporočila IP z dne 22. 12. 2022 je organ IP, dne 5. 1. 2023, po elektronski pošti posredoval dopis št. 090-0041/2022-13 z dne 5. 1. 2023, kateremu je priložil scan sklepa Inšpektorata RS za kulturo in medije, št. 0612-272/2021/5 z dne 8. 4. 2022, o ustavitvi inšpekcijskega postopka in dovoljenje z dne 3. 4. 1941. Predmetni sklep organ pošilja iz razloga, ker je v njem inšpektor uporabljal terminologijo »gradbeno dovoljenje iz leta 1941«, »gradbeno dovoljenje, ki ga je izdala Dravska banovina«. Organ je avtomatično povzel to terminologijo, čeprav dokument, ki ga je izdala Dravska banovina, tovrstnega naziva nima in v tistem času tudi niso poznali dokumentov z nazivom »gradbeno dovoljenje«. Organ je prosilca v preteklosti že seznanil, da nima dokumenta z nazivom gradbeno dovoljenje za hišico na Mlinem oz. z njim ne razpolaga. Glede na dejstvo, da prosilec v pritožbi osporava formalni plati zapisnikov in da je organ v zadevi št. 090-41/2022, kot prilogo izpodbijane odločbe, poslal zgolj dele zapisnikov seje Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine, kot »izvlečke« iz word dokumenta, organ iz previdnosti pošilja scan oblike originalnih zapisnikov, iz katerih izhaja, da očitanih pomanjkljivosti zapisniki nimajo. Predmetni dopis, skupaj s prilogami, je bil v vednost, po elektronski pošti, posredovan tudi prosilcu.

Dne 6. 1. 2023 je prosilec IP, po elektronski pošti, obvestil, da je s strani organa prejel dopis, št. 090-041/2022-13 z dne 15. 1. 2023, skupaj z navedenimi prilogami.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje:

1.     ali je organ ravnal pravilno, ko je s sklepom zavrgel zahtevo prosilca pod 1., 2., 3. in 4. točko, ker naj bi bilo o enakih zahtevah prosilca v preteklosti že odločeno ter

2.     ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu posredoval le izpis dela zahtevanih zapisnikov (5. točka zahteve).

1. točka (ali je organ ravnal pravilno, ko je s sklepom zavrgel zahtevo prosilca pod 1., 2., 3. in 4. točko, ker naj bi bilo o enakih zahtevah prosilca v preteklosti že odločeno)

Skladno s 129. členom ZUP organ najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. V postopkih po ZDIJZ to pomeni, da v primeru, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja še v teku (torej da še ni pravnomočno zaključen) ali če je pravnomočno zaključen, pa se dejanske okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilec od istega organa oz. zavezanca nima vedno znova pravice zahtevati istih dokumentov.

Organ je v konkretnem primeru navedel, da je bilo o enakih zahtevah prosilca že odločeno, in sicer so bile zahteve iz točk 1., 2., 3. in 4. vsebovane že v preteklih zahtevah prosilca, z dne 2. 6. 2022, dne 12. 7. 2022 in dne 17. 7. 2022. Na zahtevo prosilca z dne 2. 6. 2022 je organ, z dopisom št. 090-15/2022 z dne 29. 6. 2022, poslal prosilcu vso dokumentacijo, ki jo je zahteval in s katero razpolaga. Organ je prosilcu poslal: sklep Ministrstva za kulturo, Inšpektorata RS za kulturo in medije, št. 0612-272/2021/5 z dne 8. 4. 2022, o ustavitvi inšpekcijskega postopka; dovoljenje z dne 3. 4. 1941; arhivske slike obstoječega stanja; najemno pogodbo, št. 478-19/2022-3 z dne 23. 5. 2022 in odločbo Občine Bled, št. 4784-0014/2022-2 z dne 5. 5. 2022. V tej zvezi je bil pod št. 0900-137/2022 pri IP voden postopek zaradi molka organa, iz dopisa IP, št. 0900-137/2022/8 z dne 4. 8. 2022, pa izhaja, da molka organa ni bilo. Prosilec je v isti zadevi vložil pritožbo, IP pa je v pritožbenem postopku odločil z zavrnilno odločbo, št. 090-246/2022/4 z dne 16. 9. 2022. Prosilec je dne 12. 7. 2022 in dne 17. 7. 2022 na organ vložil dve novi zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja, ki sta se nanašali na objekt brunarice na Mlinem. Obe zahtevi je organ z odločbo, št. 090-0022/2022-3 z dne 8. 8. 2022 zavrnil, saj je ugotovil, da z dokumenti, s katerimi se želi prosilec seznaniti, ne razpolaga ali pa je prosilec dokumente prejel že v predhodnih postopkih po določbah ZDIJZ (št. 090-15/2022). Tudi v tej zadevi je bila podana pritožba, IP pa je v pritožbenem postopku izdal zavrnilno odločbo, št. 090-249/2022/5 z dne 22. 9. 2022. V slednji je IP zavzel stališče, da je prosilec z izpostavljenimi zahtevami zahteval iste dokumente, ki se nanašajo na legalnost objekta ter na turistično dejavnost v varovanem priobalnem pasu na Mlinem, na parc. št. 863/1 k.o. Želeče, kot jih je zahteval v zahtevi z dne 2. 6. 2022. Organ je že pri odločanju o prvi zahtevi, z dne 2. 6. 2022, prosilcu torej posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga, navedeno je pa je potrdil tudi IP, z odločbo št. 090-246/2022/4 z dne 16. 9. 2022 in št. 090-249/2022/5 z dne 22. 9. 2022.

Po pregledu vsebine 1., 2., 3. in 4. točke zahteve prosilca z dne 27. 10. 2022 in s primerjavo teh vsebin z vsebino preteklih zahtev prosilca, z dne 2. 6. 2022, dne 12. 7. 2022 in dne 17. 7. 2022, o katerih je organ, kot izhaja iz zgoraj navedenega, že odločal, je IP ugotovil, da se vsebine vseh zahtev nanašajo na dokumente, o katerih je organ v preteklosti resnično že odločal (bodisi prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov, bodisi dostop zavrnil, ker z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, ne razpolaga).

Prosilec v pritožbi sicer navaja, da se organ ves čas sklicuje na dokumente, ki jih prosilec s strani organa ni prejel. Na 33. seji Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine je bilo namreč ugotovljeno, da ima objekt na Mlinem gradbeno dovoljenje iz leta 1941, katerega prosilec s strani organa še vedno ni prejel. Glede na pritožbene navedbe prosilca je IP v okviru pritožbenega postopka pri organu preveril, ali se je dejansko stanje spremenilo in posledično organ razpolaga z omenjenim gradbenim dovoljenjem. Na poziv IP, št. 090-336/2022/5 z dne 22. 12. 2022, se je organ odzval dne 5. 1. 2023, po elektronski pošti, in v dopisu, št. 090-0041/2022-13 z dne 5. 1. 2023, kot že zgoraj navedeno, podrobno pojasnil, zakaj je na zapisniku 33. seje Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine, na katero se v pritožbi sklicuje prosilec, uporabil termin »gradbeno dovoljenje« in zakaj z dokumentom, ki bi dejansko imel naziv »gradbeno dovoljenje«, kot ga zahteva prosilec, ne razpolaga. Na podlagi prejetega pojasnila organa IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam/trditvam organa, da z zahtevanim dokumentom, t.i. gradbenim dovoljenjem, ne razpolaga. Prav tako IP ugotavlja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem, saj mu je že na podlagi njegove prve zahteve, z dne 2. 6. 2022, posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga, kar je kasneje, v preteklih pritožbenih postopkih, večkrat potrdil tudi IP, zato ne vidi razloga, zakaj bi organ prikrival obstoj dokumenta, ki bi imel naziv »gradbeno dovoljenje«, kot ga zahteva prosilec. 

Glede na navedeno je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji, ki jih za zavrženje določa 129. člen ZUP, kar pomeni, da je odločitev organa v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena. Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper sklep št. 090-0041/2022-4 z dne 24. 11. 2022, kot neutemeljeno zavrnil.

2. točka (ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu posredoval le izpis dela zahtevanih zapisnikov – 5. točka zahteve)

IP je v okviru pritožbenega postopka uvodoma ugotovil, da so pritožbene navedbe prosilca, da je s strani organa prejel dokumente (zapisnike), ki nimajo oblike uradnega dokumenta oz. nimajo bistvenih elementov, ki jih mora imeti uradni dokument (gre za nepodpisan papir, ki je bil lahko ustvarjen na dan izdelave sklepa oz. odločbe, nima niti enega samega podpisa in nobenih dokazov, da je bil izdelan na dan seje.), utemeljene.

V okviru dopisa, št. 090-0041/2022-10 z dne 13. 12. 2022, je IP s strani organa prejel vse tri zahtevane zapisnike v izvirni obliki (zapisnik 19. redne seje Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine, št. 478-3/2019 z dne 18. 5. 2021, zapisnik 23. redne seje Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine, št. 478-3/2019 z dne 27. 8. 2021 ter zapisnik 33. redne seje Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine, št. 478-0003/19-34 z dne 19. 5. 2022), pri njihovem pregledu in pri primerjavi med izvirnimi dokumenti in dokumenti, ki jih je prejel prosilec, pa je IP ugotovil, da je organ iz izvirnih zapisnikov zgolj izpisal zahtevane informacije oz. tiste dele zapisnikov, ki ustrezajo zahtevi prosilca in jih v taki obliki tudi posredoval prosilcu.

Organ bi se moral, v skladu s 25. in 26. členom ZDIJZ, ob uporabi določbe 17. člena ZDIJZ, ki zahteva, da prosilec opredeli zahtevano informacijo in izbire obliko zahtevane informacije (seveda ob predpostavki materializirane oblike), opredeliti do dostopa do konkretnega dokumenta, v izvirni obliki, česar pa, kot izhaja iz že zgoraj navedenega, ni storil. Navedeno pomeni, da organ ni odločal o zahtevanem dokumentu oz. zapisniku kot takem, ampak je iz zahtevanega dokumenta/zapisnika le izpisal zahtevane podatke in jih kot take posredoval prosilcu, s tem pa ravnal v nasprotju z določbami ZDIJZ, saj bi moral prosilcu omogočiti dostop do zahtevanega, t.i. izvirnega dokumenta (zapisnika), upoštevajoč izjeme iz 5.a in 6. člena ZDIJZ.

V času odločanja o pritožbi prosilca se je organ, v okviru dopisa, št. 090-0041/2022-13 z dne 5. 1. 2023, opredelil do, s strani prosilca v pritožbi očitanih pomanjkljivosti in prosilcu posredoval zahtevane zapisnike v izvirni obliki, v katerih pa je prekril le tiste točke zapisnikov, ki ne ustrezajo njegovi zahtevi oz. se ne nanašajo na parc. št. 863/1 k.o. Želeče oz. na Mlino. Prejem predmetnih zapisnikov je potrdil tudi prosilec, dne 6. 1. 2023, po elektronski pošti, pri čemer prejeti dokumentaciji v nobenem delu ni oporekal.

Ker je organ prosilcu tekom pritožbenega postopka posredoval zahtevane dokumente (zapisnik 19. redne seje Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine, št. 478-3/2019 z dne 18. 5. 2021, zapisnik 23. redne seje Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine, št. 478-3/2019 z dne 27. 8. 2021 ter zapisnik 33. redne seje Komisije za ravnanje s stvarnim premoženjem občine, št. 478-0003/19-34 z dne 19. 5. 2022) v obliki, kot jih je zahteval prosilec, pri tem pa prekril zgolj tiste točke zapisnikov, ki niso predmet zahteve prosilca oz. ne ustrezajo zahtevi prosilca in se ne nanašajo na parc. št. 863/1 k.o. Želeče oz. na Mlino, IP ugotavlja, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev teh dokumentov. Zahtevi prosilca je bilo namreč v tem delu ugodeno, saj je organ prosilcu v okviru pritožbenega postopka posredoval zahtevane dokumente/zapisnike v obliki, kot to določajo določbe ZDIJZ, te pa je prosilec nedvomno tudi prejel, kar je potrdil tudi sam, po elektronski pošti, dne 6. 1. 2023.

IP je zaključil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene, saj je organ prosilcu (naknadno) posredoval zahtevane dokumente, v skladu z določbami ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi 2. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno, zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka