prosilec - Občina Bled

POVZETEK:

Organ je zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja delno ugodil in mu posredoval kopije dopisa št. 352-12/2008-50 z dne 21. 10. 2022, zapisnika št. 352-030/2018-56 z dne 4. 10. 2022 in najemne pogodbe št. 352-030/2018 z dne 29. 6. 2020, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil iz razloga, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec je zoper odločitev organa vložil pritožbo, v kateri navaja, da posredovani dokumenti ne vsebujejo informacij, ki jih je zahteval v svoji zahtevi. IP na podlagi preučitve konkretne zadeve ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval vso dokumentacijo glede legalnosti objekta in da organ z drugimi dokumenti, kot s temi, o dostopu do katerih je odločil, ne razpolaga v materializirani obliki.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-331/2022/2
Datum: 7. 12. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 22. 11. 2022, zoper odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju: organ), št. 090-0039/2022-2, z dne 18. 11. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca z dne 22. 11. 2022 zoper odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled, št. 090-0039/2022-2, z dne 18. 11. 2022, se zavrne.

2.    Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 20. 10. 2022 po elektronski pošti posredoval zahtevo za seznanitev z dokumenti javnega značaja vezane na … in na novo nastali objekt ob … na …, in sicer: z dokumenti, iz katerih bo razvidno, da je gostilna … legalen objekt, pokrit z vsemi dokumenti, ki omogočajo oddajo v najem; z dokumenti (gradbeno dovoljenje, soglasja, soglasje zavoda za varovanje narave, soglasje TNP), iz katerih bo razvidno, da je nov objekt na … ob gostišču … legalen in z dokumenti, iz katerih bo razvidno, kdo je odgovorna oseba v primeru, da je objekt črna gradnja; z dokumenti, iz katerih bo razvidno, da je … in novi gostinski objekt na … skladen z OPN in posledično ne gre za nenamensko rabo zemljišča; z dokumentom, ki bo pokazal, da na novo zgrajen objekt ni v TNP in tako ne potrebuje dovoljenja/soglasja od TNP; z najemno pogodbo za … in novi gostinski objekt ter z pridobljenim obratovalnim dovoljenjem za oba objekta; z dokumenti/dokazili, da je novi gostinski objekt na … ob … zgradila in plačala Občina Bled; z dokumenti, ki bodo pokazali, da na enak način lahko ravnajo in gradijo dodatne gostinske objekte na občinskem zemljišču tudi ostali občani, ki bi plačali tudi najemnino; z dokumentom/zakonom, ki v primeru, da je zadeva črna gradnja, omogoča dajanje v najem črne gradnje; z dokumentom/zakonom, ki v primeru, da je … in nov gostinski objekt ob njem črna gradnja na občinskem javnem zemljišču ne veleva MIR Bled, da v primeru dokazane črne gradnje, zadeve obravnava, nanje opozori, prepreči protipravno materialno okoriščanje in tudi sanira po uradni dolžnosti.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-0039/2022-2, z dne 18. 11. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in prosilcu posredoval kopijo dopisa št. 352-12/2008-50 z dne 21. 10. 2022: Odgovor na poziv za posredovanje pisnega pojasnila, dokumentacije in izjave (…), kopijo zapisnika št. 352-030/2018-56 z dne 4. 10. 2022 in kopijo najemne pogodbe št. 352-030/2018 z dne 29. 6. 2020. V preostalem delu je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrnil.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 22. 11. 2022, organ pa izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, z dopisom št. 090-39/2022-4 z dne 24. 11. 2022, odstopil v odločanje IP.

Prosilec v pritožbi navaja, da prejeti dokumenti ne vsebujejo dokumentov, iz katerih bo razvidno, da je gostilna … legalen objekt, pokrit z vsemi dokumenti, ki omogočajo njegovo oddajo v najem in ne vsebujejo dokumentov (gradbeno dovoljenje, soglasja, soglasje zavoda za varovanje narave, soglasje TNP), iz katerih bo razvidno, da je nov objekt na … ob gostišču … legalen in dokumentov, iz katerih bo razvidno, kdo je odgovorna oseba v primeru, da je objekt črna gradnja. Prosilec navaja, da se organ v obeh primerih sklicuje na občinsko izdano soglasje št. 352-30/2018 z dne 30. 6. 2020, ki nima nič skupnega z jasno zahtevanim gradbenim dovoljenjem in ostalimi zahtevanimi dokumenti, kot so soglasja drugih institucij in ostalo, kar bi opravičilo samo legalnost gostišča …. Če sam objekt namreč uradno ni legalen, prosilec ne ve, kako se ga lahko da v najem in zanj celo da soglasje, saj gre za zadeve, vezane na javno upravo z jasno zastavljenimi pravili in zakoni, kar pomeni da mora biti že v osnovi vse legalno in pokrito s papirji. Prosi, da se mu v zakonskem času izdajo zahtevani dokumenti ali pa se prizna, da ti ne obstajajo.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali kršitev materialnega prava ter da je odločitev organa pravilna in zakonita.

IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve in po preučitvi pritožbe ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval vse informacije javnega značaja, kot jih je prosilec zahteval v svoji zahtevi z dne 20. 10. 2022 in s katerimi organ razpolaga.

Uvodoma IP pojasnjuje, da iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki. 

IP poudarja, da  so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.  Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.  Takšno stališče potrjuje tudi upravno sodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe za vsak dokument, ki ga je zahteval prosilec v svoji zahtevi z dne 20. 10. 2022, pojasnil, ali z zahtevano dokumentacijo razpolaga, oziroma s kakšnimi dokumenti glede tega razpolaga in jih tudi posredoval prosilcu. 

Glede zahtevanih dokumentov, iz katerih bo razvidno, da je gostilna … legalen objekt, pokrit z vsemi dokumenti, ki omogočajo oddajo v najem, je organ pojasnil, da bo prosilcu posredoval kopijo dopisa št. 325-12/2008-50 z dne 21.10.2022: Odgovor na poziv za posredovanje pisnega pojasnila, dokumentacije in izjave (…), iz katerega so razvidna pojasnila Občine Bled gradbenemu inšpektorju vezana na objekt gostilna … na …. 

Glede zahtevanih dokumentov (gradbeno dovoljenje, soglasja, soglasje zavoda za varovanje narave, soglasje TNP), iz katerih bo razvidno, da je nov objekt na … ob gostišču … legalen in dokumentov, iz katerih bo razvidno, kdo je odgovorna oseba v primeru, da je objekt črna gradnja, je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da bo prosilcu posredoval kopijo Zapisnika št. 325-030/2018-56 z dne 4. 10. 2022, iz katerega so razvidna dejstva vezana na nov objekt na … ter odgovorno osebo. Glede zahtevane najemne pogodbe za … in novi gostinski objekt ter obratovalnim dovoljenjem za oba objekta, je organ prosilcu posredoval kopijo najemne pogodbe št. 325-030/2018 z dne 29. 6. 2020.

V zvezi z ostalimi zahtevanimi dokumenti je organ v obrazložitvi izpodbijane navedel, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Pritožnik se v pritožbi sklicuje, da prejeti dokumenti ne vsebujejo dokumentov, iz katerih bo razvidno, da je gostilna … legalen objekt, pokrit z vsemi dokumenti, ki omogočajo oddajo v najem ter dokumentov (gradbeno dovoljenje, soglasja, soglasje zavoda za varovanje narave, soglasje TNP), iz katerih bo razvidno, da je nov objekt na … ob gostišču … legalen in dokumentov, iz katerih bo razvidno, kdo je odgovorna oseba v primeru, da je objekt črna gradnja. Kot ugotavlja IP, je organ ob odstopu pritožbe v dopisu št. 090-39/2022-4 z dne 24. 11. 2022 glede tega navedel, da so prosilcu v zvezi z legalnostjo objekta poslali pojasnila, kot so bila dana Inšpektoratu RS za okolje in prostor, OE Kranj, kar priča, da o legalnosti objekta potekajo inšpekcijski postopki. Dalje je organ navedel, da to, da organ z dokumentom ne razpolaga, vsebinsko pomeni identično, da tak dokument pri organu ne obstaja, torej ga organ ni izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Upoštevaje navedeno in po vpogledu v posredovano dokumentacijo IP v obravnavanem primeru zaključuje, da organ z drugimi dokumenti, kot s temi, o dostopu do katerih je odločil, ne razpolaga v materializirani obliki. Iz dokumentov konkretne zadeve, ki so bili tudi posredovani prosilcu, namreč izhaja, da potekajo postopki za legalizacijo spornih objektov, opravljeni so bili tudi ogledi na sami lokaciji, iz najemne pogodbe št. 325-30/2018 z dne 29. 6. 2020 pa izhaja tudi, da je pravni status nepremičnine neurejen, saj obstoječi gostinski objekt nima vseh ustreznih upravnih dovoljenj, ter da se oddaja v najem za prehodno obdobje do celovite rešitve območja na …, najemnik pa je bil izbran na podlagi objavljene namere Občine Bled za oddajo nepremičnin z dne 22. 5. 2020 s strani župana imenovane komisije. IP nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa dvomil, poleg tega je organ v izpodbijani odločbi in v dopisu ob odstopu pritožbe št. 090-39/2022-4 z dne 24. 11. 2022, podal tudi pojasnilo glede posredovanih dokumentov in da z drugo dokumentacijo ne razpolaga, saj o legalnosti objekta, glede katerega so bili zahtevani dokumenti, potekajo inšpekcijski postopki in drugi postopki za pridobitev dovoljenj, kar je razvidno tudi iz posredovane dokumentacije.

Glede na vse zapisano je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Ker organ z zahtevanimi dokumenti glede legalnosti objekta ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), zavezanci po ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je odločitev organa v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena. Posledično je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.
Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
Informacijska pooblaščenka