prosilec - Občina Bled

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do dokumentov v zvezi s turistično dejavnostjo v varovanem priobalnem pasu na Mlinem. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga oz. mu je v tej zvezi že izročil dokumente, s katerimi je razpolagal v času obravnave posamezne zahteve. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bilo o določenih dokumentih iz zahteve prosilca že odločeno in so prosilcu že bili posredovani dokumenti, zato je v tem delu odločbo organa, po uradni dolžnosti, odpravil in zahtevo prosilca, na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavrgel. V preostalem delu je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-249/2022/5
Datum: 22. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec, po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 2. odstavka 247. člena, 1. odstavka 129. člena, 2. odstavka 251. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 16. 8. 2022, zoper sklep in odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 090-0022/2022-3 z dne 8. 8. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Odločba Občine Bled št. 090-0022/2022-3 z dne 8. 8. 2022 se v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumentov iz zahteve prosilca z dne 12. 7. 2022 (vseh alinej zahteve), odpravi po uradni dolžnosti.

2.    Pritožba prosilca z dne 16. 8. 2022 zoper sklep in odločbo Občine Bled, št. 090-0022/2022-3 z dne 8. 8. 2022, se zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

in

SKLEP:

1.    Zahteva prosilca z dne 12. 7. 2022 (vseh 5 točk zahteve) , ki se nanaša na posredovanje:
-    dokazov, da je v letu 2022, turistična aktivnost (ki je bila z odločbo, lani oktobra 2021, prepovedana) na spornem občinskem zemljišču na Mlinem v varovanem priobalnem pasu, sedaj zakonita;
-    dokazne dokumente, ki bodo pokazali, da najemna pogodba Občine Bled z VPD Turizem, za leto 2022 (izdajanja v najem objekta in priobalnega pasu in postavitev miz in stolov), zakonita, namreč odločba MIR Bled je jasna in se sama izločuje;
-    dokazne dokumente, ki bodo potrdili, da so mize in stoli v varovanem pasu, v letu 2022, sedaj postavljeni zakonito, da ni kršen ne JRM, ne zakon o vodah, da so ovire tam zakonito, namreč odločba MIR Bled, iz oktobra 2021, to negira;
-    dokument, ki bo definiral imena in priimke odgovornih oseb, ki so oddale v najem sporno varovano obalo, v lasti občanov Bleda, na Mlinem, v letu 2022;
-    dokument, ki bo razjasnil, zakaj so lahko navkljub jasni odločbi MIR Bled, iz oktobra 2021, in ob dejstvu, da pritožba ne zadrži izvršitve, mize in stoli (ovire kršitev JRM in zakona o vodah) še vedno postavljeni na Mlinem, v letu 2022, zavrže.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 12. 7. 2022 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, vezano na turistično dejavnost v varovanem priobalnem pasu na Mlinem, in sicer:
1.    dokaze, da je v letu 2022, turistična aktivnost (ki je bila z odločbo, lani oktobra 2021, prepovedana) na spornem občinskem zemljišču na Mlinem v varovanem priobalnem pasu, sedaj zakonita;
2.    dokazne dokumente, ki bodo pokazali, da najemna pogodba Občine Bled z VPD Turizem, za leto 2022 (izdajanja v najem objekta in priobalnega pasu in postavitev miz in stolov), zakonita, namreč odločba MIR Bled je jasna in se sama izločuje;
3.    dokazne dokumente, ki bodo potrdili, da so mize in stoli v varovanem pasu, v letu 2022, sedaj postavljeni zakonito, da ni kršen ne JRM, ne zakon o vodah, da so ovire tam zakonito, namreč odločba MIR Bled, iz oktobra 2021, to negira;
4.    dokument, ki bo definiral imena in priimke odgovornih oseb, ki so oddale v najem sporno varovano obalo, v lasti občanov Bleda, na Mlinem, v letu 2022;
5.    dokument, ki bo razjasnil, zakaj so lahko navkljub jasni odločbi MIR Bled, iz oktobra 2021, in ob dejstvu, da pritožba ne zadrži izvršitve, mize in stoli (ovire kršitev JRM in zakona o vodah) še vedno postavljeni na Mlinem, v letu 2022.

Prosilec je dne 17. 7. 2022 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da ga organ seznani še z:
1.    dokumenti, ki bodo dokazovali, da je turistični objekt na Mlinem zgradila in je v lasti Občine Bled;
2.    dokumenti, iz katerih bo razvidno, kateri izvajalec je bil s strani Občine Bled, najet za izgradnjo samega objekta in kopijo same pogodbe z izbranim izvajalcem za izgradnjo objekta;
3.    dokumenti, iz katerih bo razvidno, koliko je občina Bled plačala za izgradnjo objekta na Mlinem.
Prosilec je še navedel, da je seznanitev z vsemi potrebnimi dovoljenji in soglasji, ki so osnova za legalno postavitev objekta na Mlinem, od organ že zahteval, a jih ni prejel, niti odločbe, da ti ne obstajajo.

Zahtevi prosilca, z dne 12. 7. 2022 in 17. 7. 2022, je organ, v skladu s 130. členom ZUP, združil v en postopek in odločil z odločbo 090-0022/2022-3 z dne 8. 8. 2022, s katero je zahtevi prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevi prosilca z dne 12. 7. 2022 in 17. 7. 2022, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je prosilec že v letu 2021 podal dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, vodeni pod št. 090-14/2021 in 090-22/2021 in v letu 2022 eno zahtevo, vodeno pod št. 090-15/2022, vse v povezavi z objektom postavljenim na obali Mlino. Organ je prosilcu v tej zvezi že izročil dokumente, s katerimi je razpolagal v času obravnave posamezne zahteve. Organ je celotno zahtevo prosilca z dne 12. 7. 2022 zavrnil, ker je prosilcu, v zadevi vodeni pod št. 090-15/2022-2, že posredoval vso zahtevano dokumentacijo, in sicer: v zvezi s 1. točko zahteve, z dne 12. 7. 2022, mu je posredoval kopijo »Sklepa RS, Ministrstva za kulturo, Inšpektorata RS za kulturo in medije št. 0612-272/2021/5, z dne 8. 4. 2022, o ustavitvi inšpekcijskega postopka«, »dovoljenje z dne 3. 4. 1941« in »arhivske slike obstoječega stanja«. V zvezi z 2. točko zahteve, z dne 12. 7. 2022, je prosilcu že posredoval kopijo »najemne pogodbe št. 478-19/2022-3, z dne 23. 5. 2022« in »odločbo občine Bled št. 4784-0014/2022-2 z dne 5. 5. 2022«. V zvezi s 3. točko zahteve, z dne 12. 7. 2022, je prosilcu že posredoval kopijo »odločbe občine Bled št. 4784-0014/2022-2 z dne 5. 5. 2022«. V zvezi s 4. točko zahteve, z dne 12. 7. 2022  je prosilcu že posredoval kopijo »najemne pogodbe št. 478-19/2022-3 z dne 23. 5. 2022. V zvezi s 5. točko zahteve, z dne 12. 7. 2022, je prosilcu že posredoval kopijo »odločbe občine Bled št. 4784-0014/2022-2 z dne 5. 5. 2022«.  V zvezi s 1. 2 in 3. točko zahteve, z dne 17. 7. 2022, je organ navedel, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je zahtevo v celoti zavrnil.

Dne 16. 8. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper sklep in odločbo št. 090-0022/2022-3 z dne 8. 8. 2022  (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da mu organ v zvezi z zahtevo z dne 12. 7. 2022, in sicer glede 1. točke zahteve, ni posredoval nobenega dokumenta (tega sicer izda MOP ali vlada, saj gre za 15m varovan priobalen pas in je po zakonu o vodah potrebo pridobiti posebna dovoljenja). V zvezi z 2. točko je prosilec pojasnil, da je prejel pogodbo, ki pa ni podprta z nobenim dokumentom, ki ga je zahteval in bi mu dokazoval, da je pogodba zakonita, saj gre za varovan priobalni pas. Ker je zadeva, ki je dana v najem, javna lastnina, zahteva pridobitev čisto vseh soglasij, gradbeno dovoljene, razpis in podobno, tega pa od organa ni prejel. V zvezi s 3. točko zahteve je prosilec navedel, da ni prejel nobenega dokaza, nobenega dokumenta (tega sicer izda MOP ali vlada, saj gre za 15m varovan priobalen pas in je po Zakonu o vodah potrebo pridobiti posebna dovoljenja), niti koliko miz senčnikov in stolov je na tem mestu dovoljeno postaviti, niti, ali obstaja obratovalno dovoljenje - tega mu ne izdajo. V zvezi s 4. točko zahteve je prosilec pojasnil, da mu je bilo delno odgovorjeno, da pa ni prejel vseh pravih (vsebinsko zahtevanih) dokumentov. V zvezi s 5. točko zahteve je prosilec pojasnil, da ni prejel nobenega odgovora/dokumenta, ki bi upravičil/razjasnil, da odločba Inšpektorata MIR Bled, iz oktobra 2021, ni legalna in dokaza, zakaj je lahko ignorirana v celoti, saj je Občina Bled, navkljub odločbi, dala v najem sporni objekt in zemljišče v varovanem priobalnem pasu. V zvezi z zavrnitvijo celotne zahteve, z dne 17. 7. 2022 (3 točke), je prosilec pojasnil, da ni prejel nobenega dokumenta in ga predhodno tudi še ni zahteval, prav tako prosilec ni prejel opredelitve, »da ne obstaja, ni prejel«. Prosilec je še navedel, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni jasno definirano, v katero alinejo sodijo dokumenti, ki ne obstajajo oz. katere dokumente, iz katere alineje je že prejel, saj gre v zahtevi, ki je bila vložena dne 17. 7. 2022, za čisto nova vprašanja in jih še nikdar prej ni zahteval. Poleg navedenega je prosilec jasno definiral obdobje, v katerem morajo veljati dokumenti, saj je bila najemna pogodba za sporni objekt in lokacijo na Mlinem izdana v letu 2022, zato zahteva pravno veljavne dokumente za leto 2022.

Organ odločitve po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-22/2022-8 z dne 18. 8. 2022, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu, št. 090-22/2022-8 z dne 18. 8. 2022, je organ pojasnil, da svoje odločitve ne spreminja, saj navedba, da z dokumentom ne razpolaga, vsebinsko pomeni identično, da tak dokument pri organu ne obstaja. Torej ga organ ni izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Glede podanih zahtev po odgovorih, je organ prosilcu, v več predhodnih zahtevah, pojasnil, da organ v okviru obravnave informacij javnega značaja ni dolžan odgovarjati na vprašanja ali ustvarjati novega dokumenta, ampak mu je dolžan posredovati zgolj dokumente, ki jih želi in s katerimi organ že razpolaga. V tej zvezi mu je organ izpostavili tudi relevantno prakso IP.  

IP je v zadevi 090-246/2022 že presojal vprašanje, ali organ razpolaga še s kakšnimi drugimi dokumenti, v zvezi z dokumentacijo, ki se nanaša na turistično dejavnost v varovanem priobalnem pasu na Mlinem, ki prosilcu še ni bila posredovana. Odgovor organa, št. 090-0015/2022-26 z dne 30. 8. 2022, je IP prejel 1. 9. 2022. V njem je organ pojasnil, da je prosilcu že posredoval vse dokumente, s katerimi tozadevno razpolaga. Ker se torej ugotovitve iz zadeve 090-246/2022 navezujejo tudi na predmetno zadevo, je IP, skladno z načelom materialne resnice in načelom ekonomičnosti postopka, vpogledal v zadevo 090-264/2022/3 in iz nje prevzel dokument »Odziv na dopis IP št. 090-0015/2022-26 z dne 30. 8. 2022«. Ob tem je nastal uradni zaznamek, št. 090-249/2022/2 z dne 9. 9. 2022. 

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja v zvezi z zahtevo prosilca z dne 17. 7. 2022, je IP z organom opravil še telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-249/2022/3 z dne 13. 9. 2022. Organ je IP pojasnil, da ne razpolaga z nobenim od zahtevanih dokumentov, saj organ ni zgradil objekta na Mlinem.

Pritožba ni utemeljena.

K točki 1 izreka odločbe in k točki 1 izreka sklepa

IP ugotavlja, da je o pravici prosilca do dostopa do posredovanja dokumentov, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 12. 7. 2022, organ že odločil z dopisom št. 090-15/2022 z dne 29. 6. 2022. 

Glede na to, da je prosilec tako z zahtevo z dne 2. 6. 2022, kot s tokratno zahtevo z dne 12. 7. 2022, med drugim zahteval iste dokumente, ki se nanašajo na turistično dejavnost v varovanem priobalnem pasu na Mlinem, IP ugotavlja, da organ pri odločanju ni upošteval dejstva, da je prosilec navedene dokument že zahteval s prvo zahtevo, torej z dne 2. 6. 2022 in da je bilo o tej zahtevi že odločeno z dopisom št. 090-15/2022 z dne 29. 6. 2022, s katerim je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi tozadevno razpolaga, navedeno odločitev pa je potrdil tudi IP z odločbo št. 090-246/2022/4 z dne 16. 9. 2022.

Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP ugotavlja, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba v celoti napačna. Navedeno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 2021/2010-30 z dne 14. 3. 2012 in št. III U 226/2021-26 z dne 21. 9. 2022.  Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru podana bistvena kršitev postopka v smislu 2. odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti.

Po določbi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ker je bilo o dostopu do dokumentov, ki se nanašajo na turistično dejavnost v varovanem priobalnem pasu na Mlinem in se nanašajo na leto 2022, že odločeno, in sicer z dopisom št. 090-15/2022 z dne 29. 6. 2022, s katerim mu je organ posredoval vse zahtevane dokumente, s katerimi tozadevno organ razpolaga, je treba celotno zahtevo prosilca z dne 12. 7. 2022, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavreči s sklepom, kar je IP storil na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke sklepa.

K točki 2 izreka odločbe 

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali organ razpolaga s preostalimi zahtevanimi dokumenti in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki. 

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 30. 8. 2022 in 13. 9. 2022, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca z dne 17. 7. 2022, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanih dokumentov, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Glede ostalih pritožbenih navedb prosilca IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnosti IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe in 2. točke izreka sklepa. 
 
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka