prosilec - Občina Benedikt

POVZETEK:

Prosilec je zahteval za določeno javno uslužbenko vse pogodbe o zaposlitvi in vse anekse k pogodbam o zaposlitvi, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka, potrdilo o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta, življenjepis, zadnje tri plačilne liste/obračune plače glede na datum zahteve z dne 13. 3. 2025 in evidenco delovnega časa za mesec januar 2025. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da za zahtevane dokumente obstaja pravna podlaga za razkritje (razen za življenjepis) in odločil, da mora organ omogočiti prosilcu delni dostop. Zavrnil pa je dostop do (EMŠO, davčne številke, naslova javne uslužbenke, idr.), za kar ne obstaja pravna podlaga v 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma drugem predpisu.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-141/2025/4

Datum: 25. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. In 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 31. 3. 2025, zoper odločbo št. 090-003/2025-4 z dne 28. 3. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Občine Benedikt, Čolnikov trg 5, 2334 Benedikt (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O: 

1. Pritožbi prosilca z dne 31. 3. 2025 se delno ugodi in se odločba Občine Benedikt, št. 090-003/2025-4 z dne 28. 3. 2025, delno odpravi v 1. točki izreka ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati:

1.1.  Odločba št. 10203-005/99 z dne 05. Julij 1999, pri čemer prekrije v prvi točki rojstni datum in naslov javne uslužbenke,

1.2.  Pogodba o zaposlitvi št. 10008-004/2008-1 z dne 16. julija 2008, pri čemer prekrije v uvodu rojstni datum in naslov javne uslužbenke ter številko tekočega računa v 5. členu,

1.3.  Aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi št. 10008-004/2008-1 z dne 16. 07. 2008, z dne 1. avgusta 2008, pri čemer prekrije rojstni datum, naslov javne uslužbenke, davčno in EMŠO številko v uvodu,

1.4.  Aneks št. 2 k pogodbi o zaposlitvi št. 10008-004/2008-1 z dne 16. 07. 2008, z dne 10. marca 2011, pri čemer prekrije rojstni datum, naslov javne uslužbenke, davčno in EMŠO številko v uvodu,

1.5.  Aneks št. 2 k pogodbi o zaposlitvi z dne 2. april 2012, št. 10008-006/2012-1, pri čemer prekrije rojstni datum, naslov javne uslužbenke, davčno in EMŠO številko v uvodu,

1.6.  Aneks št. 3 k pogodbi o zaposlitvi št. 10008-004/2008-1, z dne 16. 7. 2008, št. 10008-006/2012-2, z dne 16. april 2015, pri čemer prekrije rojstni datum, naslov javne uslužbenke, davčno in EMŠO številko v uvodu,

1.7.  Aneks št. 4 k pogodbi o zaposlitvi št. 10008-004/2008-1, z dne 16. 7. 2008, št. 10008-006/2012-3, z dne 13. april 2018, pri čemer prekrije rojstni datum, naslov javne uslužbenke, davčno in EMŠO številko v uvodu,

1.8.  Aneks št. 5 k pogodbi o zaposlitvi št. 10008-004/2008-1, z dne 16. 7. 2008, št. 10008-006/2012-4, 1. februar 2019, pri čemer prekrije rojstni datum, naslov javne uslužbenke, davčno in EMŠO številko v uvodu,

1.9.  Aneks št. 6 k pogodbi o zaposlitvi št. 10008-004/2008-1, z dne 16. 7. 2008, št. 10008-006/2012-6 datum 6. 4. 2023, pri čemer prekrije rojstni datum, naslov javne uslužbenke, davčno in EMŠO številko v uvodu,

1.10.       Aneks št. 7 k pogodbi o zaposlitvi št. 10008-004/2008-1, z dne 16. 7. 2008, št. 10008-006/2012-7, datum 30. decembra 2024, pri čemer prekrije rojstni datum, naslov javne uslužbenke, davčno številko v uvodu,

1.11.       Diploma o pridobljeni visokošolski izobrazbi, tako da bo razvidno ime in priimek javne uslužbenke, pridobljeni strokovni naslov in datum diplomiranja,

1.12.       Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka, tako da bo razvidno ime in priimek javne uslužbenke, kateri izpit je opravila in datum opravljenega izpita,

1.13.       Potrdilo o opravljenem izpitu za preizkušenega računovodjo javnega sektorja, tako da bo razvidno besedilo od imena javne uslužbenke do vključno datuma opravljenega izpita,

1.14.       Plačilne liste javne uslužbenke za december 2024, januar 2025 in februar 2025, pri čemer prekrije:

- naslov stalnega prebivališča,

- davčno številko,

- vrstice dodatek na delovno dobo (C020),

- vrstice G030,

- vse neto zneske v stolpcu »Znesek neto«,

- vrstico »Skupaj (Z120)«,

- vrstico »Skupaj (Z124)«,

- vrstico » Bruto plača (Z080)«,

- vrstico »Bruto plača (Z080)+F+I«,

- vrstico »Osnova za izračun prispevkov (Z270)«,

- v rubriki »Prispevki in davek od osebnih prejemkov« celotne vrednosti »Odstotek«, »Znesek« in »SKUPAJ DAVEK«,

- v rubriki »Neto izplačilo (Z300)« vse razen datuma izplačila, 

- v rubriki »PRISPEVKI NA OSEBNI PREJEMEK« celotne vrednosti »Odstotek«, »Znesek«.

1.15.       Evidenco prisotnosti javne uslužbenke za mesec januar 2025.

2. V delu zahteve, ki se nanaša na osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko in na dokument »Referenčna lista in življenjepis«, se pritožba zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 13. 3. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval za javno uslužbenko …. (v nadaljevanju javna uslužbenka): vse pogodbe o zaposlitvi in vse anekse k pogodbam o zaposlitvi, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka, potrdilo o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta, življenjepis, zadnje tri plačilne liste/obračune plače glede na datum zahteve z dne 13. 3. 2025 in evidenco delovnega časa za mesec januar 2025. Zahtevane dokumente je zahteval v elektronski obliki po elektronski pošti.

(2) Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo, št. 090-003/2025-4 z dne 28. 3. 2025, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da sicer prva točka tretjega odstavka res določa, da se dostop do osebnih podatkov v zvezi s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca dovoli. Vendar meni, da je treba pojem oziroma besedno zvezo »delovno razmerje javnega uslužbenca« razlagati ozko. Ob tem se sklicuje na 48. člen Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSTSPJS). Ob tem je organ naredil ustavnopravni test sorazmernosti posega v osebne podatke javne uslužbenke. Ugotovil je da dostop do informacij o javni uslužbenki sicer zasleduje legitimen cilj, a ker so osebni podatki ustavno varovani in ker gre tudi za pravico, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov, je pravica dostopa do informacij javnega značaja hierarhično nižja. Za transparentnost so bolj primerna in manj invazivna druga sredstva, in sicer javna objava podatkov o delovnem mestu, o sistematizacij delovnih mest, o višini plačnih razredov. Dostop do zahtevanih podatkov tudi ni potreben, saj se to lahko doseže s prej naštetimi sredstvi. Dostop do teh podatkov pa tudi ni sorazmeren, saj bi lahko povzročilo zlorabo teh podatkov in neupravičeno poseganje v zasebnost javne uslužbenke. Ob tem je organ presodil tudi, ali je podan prevladujoč interes javnosti in ugotovil, da ta ni podan.

(3) Dne 31. 3. 2025 je prosilec zoper predmetno odločbo vložil pritožbo, v kateri je navedel, da meni, da je odločba napačna, saj gre za absolutno javne podatke. Meni, da je opravljeni test prevladujočega interesa javnosti brezpredmeten, ker je test opravil že zakonodajalec. Pri tem se sklicuje na odločbe IP. Prosilec prav tako meni, da je organ storil bistveno kršitev pravil postopka, ker se ni opredeli do posameznih dokumentov, niti se ni opredelil do nastalih stroškov postopka.

(4) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 8. 4. 2025, odstopil IP v pristojno reševanje. Dne 11. 4. 2025 je IP organ pozval na dostavo zahtevane dokumentacij in na podajo pojasnil. Organ je dne 18. 4. 2025 dostavil pojasnila in zahtevane dokumente.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(7) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da dokumenti obstajajo, čeprav jih organ v izpodbijani odločbi ni identificiral, jih je poslal IP v pritožbenem postopku. Vprašanje, ki pa ostaja tudi še v pritožbenem postopku odprto je, ali je prosilec upravičen do dostopa so teh dokumentov oziroma ali se organ utemeljeno sklicuje na varstvo osebnih podatkov javne uslužbenke. IP je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do dokumentov dopusten, oz. ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a člena ZDIJZ.

Izjema varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)

(8) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(9) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(10) Glede na navedeno ni dvoma, da podatki, vsebovani v pogodbi o zaposlitvi z aneksi, potrdila o opravljenih izpitih in pridobljeni izobrazbi, plačilne liste in evidenci prisotnosti ter življenjepis izpolnjujejo merila za osebni podatek. IP je z vpogledom v posredovane pogodbo o zaposlitvi/napredovanju in anekse ugotovil, da obsegajo, med drugim, določbe o delovnem mestu, nalogah, kraju opravljanja dela, delovnem času, počitku, plači, itd.. Določbe so v večjem delu povsem splošne oz. aneksi so v določenih delih identični. Ob tem IP pripominja, da je v posamezni pogodbi sicer navedena vrednost plačnega razreda, vendar v bruto znesku, kar je podatek, ki je javen že na podlagi ZSPJS. Pogodba o zaposlitvi z aneksi zadevne javne uslužbenke, vsebujejo sledeče osebne podatke: ime in priimek, davčno številko, naslov stalnega/začasnega prebivališča, EMŠO, šifro in ime delovnega mesta, tarifni razred, šifro in ime naziva, plačni razred FDMN, nominalno vrednost plačnega razreda, zvišanje osnovne plače na podlagi 2. odstavka 19. člena ZSPJS v evrih in v plačnih razredih, plačni razred FJU, nominalno vrednost plačnega razreda FJU (osnovna plača FJU). IP ugotavlja, da gre pri določenih podatkih za javne podatke, kot npr. šifra in ime naziva za določeno delovno mesto, ki so del pogodbe na podlagi javnopravnih predpisov (ZSPJS in Kolektivne pogodbe dejavnosti oz. splošni akti o sistematizaciji, itd.) in zato ne predstavljajo osebnega podatka posameznika v skladu z zgoraj citirano definicijo osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov in kot taki ne morejo biti predmet izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Kljub temu pa dejstvo, da je določena oseba na določenem delovnem mestu in da prejme z določenim aktom (pogodbo ali aneksom) tam navedena »zvišanja plačnih razredov«, četudi na podlagi zakona, gre za osebni podatek. Upoštevaje predhodno navedeno in vsebino predmetnih pogodbe/aneksov IP ugotavlja, da so pogodba/aneksi povezani z opravljanjem delovnega razmerja javne uslužbenke in porabo javnih sredstev. Predmetne pogodba in aneksi so namreč »podlaga« za sklenitev in nastanek konkretnega delovnega razmerja oz. podlaga za opravljanje posameznih del in nalog javne uslužbenke. O prosti dostopnosti pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev je IP sicer že odločal. IP je v nadaljevanju preveril, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov oz. dokumentov (posredovanje prosilcem oz. javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.

(11) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(12) V obravnavani zadevi ni sporno, da se zahtevani dokumenti nanašajo na javno uslužbenko, zato je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. javne funkcije, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ti pa v obravnavanem primeru niso podani).

(13) IP ugotavlja, da zakonsko podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov javne uslužbenke v zahtevanih dokumentih v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljajo tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nad. ZSPJS), Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju - ZSTSPJS in ZDIJZ. ZSPJS je namreč izrecno določal, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo (prvi odstavek 38. člena). Določal pa je tudi, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena (šesti odstavek 38. člena). Podobno določbo ima tudi ZSTSPJS v 48. členu, ki se uporablja od 1. 1. 2025 dalje. Ker gre za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca, predstavlja zakonsko podlago za posredovanje teh javnosti tudi določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Presojo posega v pravice javnih uslužbencev (tudi v pravico do varstva osebnih podatkov) je tako v tem delu, v okviru 38. člena ZSPJS oziroma 48. člena ZSTSPJS in 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, opravil že zakonodajalec, ki je pretehtal, da ti osebni podatki javnih uslužbencev, zaradi varstva javnega interesa in nadzora nad porabo javnih sredstev, niso varovani. Ti podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način pravica dostopa do informacij javnega značaja državljanom, medijem in civilni družbi omogoča nadzor nad delom javne uprave in nadzor nad porabo javnih sredstev. Vsak, ki sklene pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, se mora že na podlagi samega zakona zavedati, da njegovi osebni podatki v določenem delu (npr. glede plače, delovnega mesta ipd.) ne bodo varovani. Tako ZSPJS oziroma ZSTSPJS kot Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) za posameznike, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju, določata poseben javnopravni režim, tako pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, določanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, višini plače, sistemizaciji delovnih mest, pogojih za opravljanje dela, … V tem primeru torej test interesa javnosti ni potreben, ker ga je opravil že zakonodajalec.

(14) Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da na zahtevanih pogodbah o zaposlitvi in aneksih niso varovani podatki o: šifri in imenu delovnega mesta, tarifnem razredu, šifri in imenu naziva, plačnem razredu FDMN, nominalni vrednosti plačnega razreda, zvišanju osnovne plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJDS v evrih in v plačnih razredih, plačni razred FJU, nominalna vrednost plačnega razreda FJU (osnovna plača FJU). Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

(15) IP je po vsebinskem pregledu pogodbe o zaposlitvi, aneksov k pogodbi, evidence prisotnosti, potrdil o izobraževanju in opravljenih izpitih in plačilnih listah za zadevno javno uslužbenko, upoštevajoč 7. člen ZDIJZ, tako odločil, da mora organ prosilcu posredovati pogodbo o zaposlitvi z aneksi, pri čemer mora prekriti osebne podatke, kot so EMŠO številka, davčna številka, naslov stalnega/začasnega prebivališča, kraj in datum rojstva, za katere IP ni našel prav podlage za razkritje in kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pri tem IP pojasnjuje, da niti zakonodaja niti upravno sodna praksa ne pritrjuje stališču organa, da zadostuje transparentnosti z omogočanjem dostopa zgolj do podatka o aktualnem delovnem mestu in osnovni plači zadevnih javnih uslužbencev. Takšne omejitve ne pozna 38. člen ZSPJS in tudi ne 1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Za razkritje vsebine zgoraj navedenih dokumentov oz. informacij predstavlja ustrezno pravno podlago točka c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, konkretno določba 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. S sprejetjem te določbe se je namreč slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma, in sicer pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja.

(16) Da so plače v javnem sektorju javne, jasno izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS, št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, št. IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, št. II U 157/2021-14 z dne 28. 7. 2023, ter sklepa Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011 in pred tem št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009.

(17) Stališče, da posamezni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, izhaja tudi iz prakse IP (npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-280/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5, št. 090-78/2019/9, št. 090-149/2021, št. 090-177/2021, št. 090-367/2021, št. 090-68/2022, 090-448/2024, 090-474/2024, 090-342/2024, idr.). Glede evidence delovnega časa IP ugotavlja, da iz nje izhaja datum, dan v tednu, vrsta dneva (praznik, delovni dan), dogodek, dnevi plan ur, dejanske ure, dnevni saldo, tekoči saldo in nadure. Iz plana prisotnosti, ki je predmet zahteve ne izhajajo druge okoliščine, ki ne bi bile v zvezi z delovnim razmerjem. Morda organ v rubriko dogodek beleži tudi okoliščine, ki niso v tesni zvezi z delovnim razmerjem, vendar iz evidence delovnega časa, ki je predmet obravnavanega postopka, takšne okoliščine ne izhajajo. IP pripominja, da je predmet odločanja vedno konkretni dokument in zato razlogi, ki se nanj ne nanašajo, ne morejo predstavljati razlogov za odločitev.

(18) Ob tem IP še dodaja, da podatek o prejemkih in s tem podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane in prevoza na delo ter regresu, ki so le v neto znesku in od katerih se davki in prispevki ne obračunajo. Strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v odnosu do zaposlenega je namreč bruto prejemek zaposlenega, med tem ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih osebnih okoliščin, ki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (npr. število prijavljenih družinskih članov, ki se upoštevajo kot vzdrževani člani pri dohodninski osnovi, morebitne osebne, zdravstvene ali socialne okoliščine, ki bi izhajale iz plačilne liste). V skladu s tem so kot informacije javnega značaja prosto dostopni podatki o bruto zneskih (neto zneski pa so varovani), razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi takrat veljavnega prvega odstavka 38. člena ZSPJS oziroma 48. člena ZSTSPJS in izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov. Varovani osebni podatki na plačilnih listah so tudi podatki, ki niso povezani z delovnim razmerjem posameznika (kraj bivanja, davčna številka, številka TRR, ipd.). V zvezi z dostopom do potrdil o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka in potrdil o izobrazbi za zasedbo delovnega mesta, je organ IP posredoval diplomo o pridobljeni visokošolski izobrazbi, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka in potrdilo o opravljenem izpitu za preizkušenega računovodjo javnega sektorja. Ker navedeni dokumenti dokazujejo izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta, so torej podatki v zvezi z delovnim razmerjem in je o njih IP odločil kot izhaja iz izreka te odločbe. Pri tem je upošteval načelo najmanjšega obsega obdelave osebnih podatkov. Glede dostopa do življenjepisa IP ugotavlja, da ta vsebuje preplet večjega števila identifikatorjev in podatkov o javni uslužbenki (razmere v družini, življenjska pot, osebnostne lastnosti, starost, način pisnega izražanja, ipd.), ki niso v neposredni zvezi z izpolnjevanjem pogojev in meril oziroma niso nujni za njihovo presojo. Življenjepis razkriva pomembne podatke zasebne narave, pri čemer njihova vsebina ni odločilna za presojo izpolnjevanja pogojev in meril za zasedbo delovnega mesta javne uslužbenke. Zaradi tesnega prepletanja varovanih in nevarovanih informacij ter dejstva, da varovane informacije predstavljajo veliko večino vsebine življenjepisa, delni dostop ni izvedljiv oziroma smiseln.

(19) Glede na to, da je IP v obravnavanem primeru odločil, da informacije javnega značaja predstavljajo podatki, ki so po zakonu javni, v postopek ni pritegnil javne uslužbenke, na katero se nanašajo informacije v prvi točki izreka te odločbe. Pri tem se IP sklicuje na a26.a člen ZDIJZ, na podlagi katerega je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavanem primeru. Z navedeno določbo je zakonodajalec institut stranske udeležbe (in s tem povezane stroške postopka) v ZDIJZ-F uredil specialno glede na splošno ureditev v zakonodaji, ki ureja upravni postopek (ZUP) in omogočil, da v primerih, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu jasna in kakršnokoli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oz. spremeniti odločitve organa, ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. osebnih podatkov,..) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes. Povedano drugače, s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ je torej zakonodajalec zajezil klicanje tretjih oseb v postopek, kadar ti s svojo udeležbo ne morejo spremeniti oziroma vplivati na odločitev zavezanega organa, ki je dolžan odločati v skladu z zakonom, ki mu nalaga javnost podatkov. Če je torej podatek javen, ker tako določa zakon, kot je to v obravnavanem primeru, se izhaja iz domneve, da so tretje osebe s tem seznanjene.

(20) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP pritožbi prosilca delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil, in sicer na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, ter sam odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke pa je pritožbo zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(21) Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(22) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke