prosilec - Občina Beltinci

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala Analizo učinkov gradnje logističnega centra, organ pa je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti in dokumenta v postopku izdelave in posvetovanja. IP je ugotovil, da izjemi nista podani, je pa dokument avtorskopravno delo, zaradi česar je organu naložil, da prosilki omogoči vpogled.

ODLOČBA:

Številka: 090-345/2025/9

Datum: 6. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) prvega odstavka 252. in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 16. 7. 2025, zoper odločbo Občine Beltinci, Mladinska ulica 2, 9231 Beltinci (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2025-1 z dne 1. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilki z dne 16. 7. 2025 se delno ugodi in se odločba Občine Beltinci št. 090-2/2025-1 z dne 1. 7. 2025 delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v »Analizo učinkov gradnje in delovanja Mednarodnega logističnega centra Beltinci (ILCB) – regionalni distribucijski center Panonija, marec 2024«, pri čemer mora na str. 2, v vrstici »Sodelavca«, prekriti obe imeni in priimka.«

2.     V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 27. 5. 2025 od organa zahtevala predložitev dokumenta Izdelava analize učinkov gradnje in delovanja Mednarodnega logističnega centra (Inštitut IPDP, Ljubljana). Dokument je zahtevala v elektronski obliki.

(2) Organ je dne 1. 7. 2025 izdal odločbo št. 090-2/2025-1 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjemo poslovne skrivnosti in izjemo dokumenta v postopku izdelave.

(3) Prosilka je zoper odločbo dne 16. 7. 2025 vložila pritožbo, v kateri je poudarila, da ne gre za dokument v nastajanju, temveč za konkretni že izdelani dokument. Prav tako gre za podatke o porabi javnih sredstev, izjema poslovne skrivnosti pa ni bila konkretizirana.

(4) Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, na podlagi 245. člena ZUP, odstopu pa je priložil tudi celotno dokumentacijo.

(5) Na podlagi poziva IP je organ z dopisom z dne 24. 10. 2025, ki ga je IP prejel dne 6. 11. 2025 poslal dodana pojasnila in sicer, da do prenosa materialnih avtorskih pravic oz. do pravice do reprodukcije naročenega dokumenta, na organ ni prišlo.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) V obravnavani zadevi je dokument, ki ga je prosilka zahtevala in dostop do katerega se presoja, dokument, ki ga je pri Inštitutu za poslovno diagnozo in prognozo Ljubljana naročil organ in nosi naslov »Analiza učinkov gradnje in delovanja Mednarodnega logističnega centra Beltinci (ILCB) – regionalni distribucijski center Panonija, marec 2024«. Ker se je organ pri zavrnitvi skliceval na izjemo poslovne skrivnosti in izjemo dokumenta v postopku izdelave, je IP v nadaljevanju presojal navedeni izjemi.

Glede izjeme poslovne skrivnosti

(9) Skladno z drugo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019.

(10) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

1. je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

2. ima tržno vrednost;

3. imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

(11) IP poudarja, da je institut poslovne skrivnosti namenjen varstvu informacij tistih subjektov, ki nastopajo na trgu, tj. praviloma gospodarskih družb po ZGD-1. Za organ v konkretnem primeru, ki je kot samoupravna lokalna skupnost zavezanec po 1. členu ZDIJZ, v skladu z 2. členom ZDIJZ, v celoti velja načelo transparentnega delovanja. Pri tem je vselej treba izhajati iz načelnega stališča, da je organ zavezan k preglednemu poslovanju, in da njegov položaj ni primerljiv z gospodarskimi družbami, ki delujejo po ZGD-1. Slednje namreč delujejo z namenom pridobivanja dobička in povečanja dohodka v korist vsakokratnih lastnikov in družbe kot take, medtem ko mora organ delovati v javnem interesu in porabljati javna sredstva za namen opravljanja javnopravnih nalog občine v okviru omejitev, ki mu jih nalaga zakon.

(12) Iz dokumenta izhaja, da je njegovo izdelavo naročil organ sam in ne morebitna tretja gospodarska družba, gre torej za informacije, ki izkazujejo javnopravno delovanje organa. Za plačilo dokumenta je organ razpolagal z javnimi sredstvi občine. Zahtevane informacije torej predstavljajo podatke v zvezi z javnopravnim delovanjem organa, ki jih organ sam ne more določiti za svojo poslovno skrivnost, saj organ ni gospodarska družba, njegovo delovanje pa ni delovanje, ki bi potekalo na trgu. V zvezi s sklicevanjem organa na obstoj poslovne skrivnosti v konkretnem primeru IP tako pojasnjuje, da skladno s prakso[1] ne priznava obstoja poslovne skrivnosti glede tistih informacij, ki so povezane z izvajanjem javnopravnih nalog organa. Tudi Upravno sodišče je v sodbi, št. I U 1029/2012-16 z dne 9. 10. 2013 zavzelo stališče, da ne gre za poslovno skrivnost pri podatkih, ki se nanašajo na javno službo in morajo biti javni že na podlagi zakona in da gre lahko za poslovne skrivnosti le v tistem delu, kjer se podatki nanašajo na tržno dejavnost organa (tč. 27 obrazložitve sodbe). Pojem poslovne skrivnosti

vsebuje namreč jasen koncept podatkov z določeno gospodarsko vrednostjo oziroma podatkov, ki predstavljajo določeno konkurenčno prednost podjetja na trgu. Ker institut poslovne skrivnosti ščiti interese poslovnih subjektov, ki delujejo na trgu in ki stremijo zlasti k maksimizaciji dobička, se organ po mnenju IP ne more uspešno sklicevati na institut poslovne skrivnosti, saj pri izvajanju javnopravnih nalog organ ne sledi takšnemu poslovnemu interesu. Glede na navedeno IP v praksi[2] šteje, da so podatki v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog, podatki, ki se po naravi stvari ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Prav tako se na poslovno skrivnost ne bi mogel uspešno sklicevati izdelovalec analize, saj dokument ne vsebuje informacij o njegovem delovanju, s katerimi bi ta nastopal na trgu. Posledično IP zaključuje, da so navedbe organa, da gre pri zahtevanem dokumentu za poslovno skrivnost organa ali izdelovalca dokumenta, v celoti neutemeljene, navedena izjema pa ni podana.

Glede izjeme dokumenta v izdelavi

(13) Opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno (hkrati):

- dokument mora biti še v postopku izdelave,

- dokument mora biti še predmet posvetovanja,

- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

(14) Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba), ki v 4. členu določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

(15) IP je vpogledal v posredovani dokument, upoštevaje pogoje, ki morajo biti podani za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in ugotovil, da gre nedvomno za dokument, ki je zaključen, saj ga je izdelal zunanji izvajalec in ga kot zaključeno in konsistentno enoto posredoval organu, kot naročniku. Iz dokumenta ne izhaja, da gre za osnutek, ki bi se šele pripravljal, pisal, imel več različnih verzij stavkov ali opomb in pripomb za nadaljevanje njegove priprave. Navedena izjema ne varuje dostopa do dokumentov, glede katerih organ še ni sprejel končne odločitve glede morebitne realizacije njihove vsebine, temveč varuje dokumente, ki šele nastajajo (npr. odločbe, ki so še v pisanju in glede katerih znotraj organa še ni bila sprejeta odločitev glede rešitve posamezne zadeve, razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine, saj dokumenti še niso zaključeni in omogočajo različne interpretacije). V obravnavanem primeru ne gre za tovrstno situacijo.

(16) IP tako zaključuje, da pogoji za obstoj izjeme od dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso podani. IP se do specifičnega testa škode v obravnavanem primeru ne opredeljuje, ker ni podan že prvi pogoj, in sicer »dokument mora biti še v postopku izdelave«, vsi pogoji pa morajo biti podani hkrati (kumulativno), da je mogoče govoriti o izjemi varstva dokumenta v izdelavi. Ob tem IP ponovno dodaja, da je namen te izjeme zagotoviti nemotene postopke odločanja ter varstvo zaupnosti posvetovanja znotraj organov in med organi, v času priprave zadeve. Če pa gre za dokumente, ki so sami po sebi zaključene celote, s podpisom izdelovalca, kot to velja v obravnavanem primeru, pa ni več mogoče govoriti o tem, da gre za dokument v postopku izdelave. Pri slednjem ni pomembno, da pri organu morebiti še poteka posvetovanje glede same izvedbe, odločitve glede morebitne investicije ali glede same vsebine dokumenta, saj tovrstno posvetovanje v okviru te izjeme ni varovano. V zadevi je namreč irelevantno, da se analiza lahko morebiti spremeni ali da organ ne pristopi k realizaciji njene vsebine. Slednje namreč ne vpliva na dostop do samega dokumenta. Glede na navedeno zatrjevana izjema v pritožbenem postopku ni bila ugotovljena.

(17) IP je po uradni dolžnosti preveril, ali so morda podane morebitne druge izjeme iz ZDIJZ in ugotovil, da zahtevani dokument na strani 2 vsebuje imena in priimke posameznih sodelavcev pri izdelavi dokumenta, za razkritje katerih ni podane pravne podlage, saj ne gre za javne uslužbence ali funkcionarje, niti za posameznike, ki bi v dokumentu nastopali kot zakoniti zastopniki gospodarske družbe ali drugega subjekta. Posledično je glede navedenih podatkov podana izjema varstva osebnih podatkov, vendar se z uporabo instituta delnega dostopa prosilki lahko omogoči dostop do preostalega dela dokumenta brez posega v varovani del.

Glede avtorskopravnega varstva zahtevanega dokumenta

(18) Ob pregledu dokumenta je IP ugotovil, da gre za študijo, ki jo je organ naročil pri zunanjem izvajalcu, zato je ugotavljal tudi, ali gre za avtorskopravno varovano delo. Slednje ne predstavlja izjeme od prostega dostopa do zahtevane informacije, pomembno pa je za odločitev o načinu seznanitve z zahtevanim dokumentom. Drugi odstavek 25. člena ZDIJZ namreč določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled.

(19) IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevana Analiza predstavlja avtorsko delo, oz. ali zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse predpostavke, ki izhajajo iz opredelitve avtorskega dela kot ga določa prvi odstavek 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZASP), to so: individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost.

(20) V obravnavani zadevi po stališču IP ni dvoma, da zahtevani dokument predstavlja analizo različnih vidikov načrtovanja logističnih centrov in njihovega umeščanja v prostor. Gre za delo, ki je izraženo v pisni obliki in ga je ustvaril človek. Pri zahtevanem dokumentu je izpolnjen tudi element duhovnosti. Ustvarjanje zahtevanih dokumentov je namreč zahtevalo delo intelekta oz. duha avtorja in ni prevladovalo fizično delo. Zato gre nedvomno za izraz misli avtorja – avtor je moral uporabiti intelekt za oblikovanje vsebine dokumenta, predvsem predstaviti različne vidike, ugotovitve in analize glede logističnih centrov, pri čemer je moral uporabiti svoje znanje in ustrezne metode oziroma predpostavke, ki jih morajo glede na zakonodajo te dokumenti zajemati in pri zapisu iskati in uporabiti najbolj primerne izraze, tabele, načrte, ipd. Pri pripravi obravnavanega dokumenta je nedvomno prevladovalo duhovno ustvarjanje in ustvarjalec je moral uporabiti svoj intelekt za pripravo te intelektualne stvaritve. Prav tako lahko zahtevane dokumente hkrati uporabljajo različni uporabniki, ne da bi se pri tem vsebina tega dokumenta izčrpala oz. zmanjšala. Za Analizo torej nedvomno veljata tako ubikviteta kot neizčrpnost, pripravljen pa je bil z uporabo intelekta oz. duha avtorja. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se še lahko uvršča med avtorska dela. Obravnavani dokument nedvomno izpolnjujejo tudi kriterij individualnosti. Gre za obširnejši dokument, ki obsega več deset strani, v njem pa so analizirana infrastruktura in vloga logistike, vpliv logističnih centrov v transportu, struktura investicije, ekonomski in regionalni učinki ter vpliv tovrstne investicije. Nedvomno je individualnost botrovala izbiri besed, stavkov in načina podajanja stališč (tabele, izračuni, analize). Odločitev o tem, kako bo posameznik obrazložil in predstavil določeno analizo, katere besede bo uporabil, kako jih bo strukturiral, razdelil (ali bo uporabil enotno besedilo, poglavja, podpoglavja, točke, tabele ipd.), v konkretnem primeru nedvomno izkazuje izpolnjenost kriterija individualnosti dela. Da obravnavani dokument vsebujejo zadostno mero individualnosti, kaže tudi dejstvo, da gre za kategorijo, ki dopušča različne možnosti razlage in forme, kar pomeni, da je delo avtorja na določeni ustvarjalni ravni oz. kaže na določeno količino individualnosti. Prav tako tudi same ugotovitve, analize in predlogi predstavljajo avtorjev doprinos in individualnost obravnavanega dokumenta.

(21) V obravnavanem primeru je zahtevani dokument nedvomno v celoti avtorsko delo in kot tako zavarovani skladno z ZASP, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. Določilo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ pravi, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled. Vendar pa je treba v vsakem posamičnem primeru natančno ugotavljati, v kakšnem obsegu oziroma kateri element avtorske pravice je zavarovan, kajti v primeru, če gre za avtorsko pravico, ki pa je bila v določenem elementu (na primer: reprodukcija dela oziroma fotokopiranje) pravno veljavno prenesena na tretjo osebo, potem se taka informacija lahko posreduje ne samo na vpogled, ampak je možno tudi fotokopiranje oziroma reprodukcija tega dela v drugi obliki. ZASP namreč določa, da če ni z ZASP drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu z ZASP in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico (drugi odstavek 21. člena ZASP). Uporaba dela v telesni obliki obsega zlasti pravico reproduciranja (prvi odstavek 22. člena ZASP), tj. izključno pravico, da se delo fiksira na materialnem nosilcu, zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja ter shranitve v elektronski obliki (23. člen ZASP). Zato je treba v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je imetnik avtorskih pravic morebiti pravilno razpolagal s pravico reproduciranja. Če jo je skladno z drugim odstavkom 70. člena ZASP namreč prenesel na organ, potem organ zahteve prosilca po prepisu, fotokopiji ali elektronskem zapisu, ki v skladu s 23. členom ZASP smiselno pomenijo reproduciranje, ne more zavrniti s sklicevanjem na določilo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. Kajti v takem primeru uporaba določila drugega odstavka 25. člena ZDIJZ ne pride v poštev, ker ne gre za situacijo, ko bi bila konkretna avtorska pravica zavarovana. Glede pravne veljavnosti prenašanja materialne avtorske pravice do reproduciranja je relevantno tudi določilo 80. člena ZASP. To določilo pravi, da morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno.

(22) Organ bi sicer moral kot dober gospodar in skladno s standardi, ki so se razvili v tej zvezi, s pogodbo z avtorjem dogovoriti prenos nekaterih materialnih avtorskih pravic, ki bi mu dovoljevale takšno razpolaganje z avtorskim delom, da bi bila možna reprodukcija za namene omogočanja dostopa do informacij javnega značaja v zahtevani obliki, predvsem ob upoštevanju, da je organ za naročilo navedenega dokumenta razpolagal z javnimi sredstvi. Ne glede na to, da je organ IP posredoval kopijo navedenega dokumenta, IP ugotavlja, da iz predložene naročilnice, obravnavane analize kot tudi pojasnil organa ne izhaja, da bi organ zahteval in nase prenesel materialne avtorske pravice, na podlagi katerih bi organ delo lahko reproduciral. Zato pride v poštev le možnost iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, in sicer, da se prosilcu omogoči le vpogled v zahtevane informacije. IP je pri svojih ugotovitvah izhajal iz jasne zakonske določbe prvega odstavka 80. člena ZASP, da morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno. Kot že rečeno, pa IP v predloženi dokumentaciji ni našel določil o prenosu materialnih avtorskih pravic. IP tako ugotavlja, da se prosilka z navedenim dokumentom ne more seznaniti v elektronski obliki, temveč le na način vpogleda.

(23) Na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je organ v delu napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. Izhajajoč iz navedenega je IP delno ugodil pritožbi prosilke in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilki omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov in načina seznanitve) pa je IP pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(24) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(25) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                 

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.                                 

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                         

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

namestnica informacije pooblaščenke      

[1] Glej npr. odločbe IP, št. 090-135/2010/4 z dne 5. 8. 2010, št. 090-167/2011/6 z dne 27. 11. 2011, št. 090-5/2017/11 z dne 2. 3. 2017.

[2] Glej npr. odločbi IP, št. 090-5/2017/11 z dne 2. 3. 2017 in št. 090-229/2016 z dne 10. 11. 2016.