prosilec - Občina Beltinci

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal dostop do odločb o dodelitvi štipendij za nadarjene študente Občine Beltinci. Ugotovil je, da je organ prosilcu pri posredovanju odločb prekril preveč podatkov, ker je napačno presodil, pri katerih podatkih gre za podatke o porabi javnih sredstev, posledično pa ti osebni podatki niso varovani. Po pregledu pravilnika o štipendiranju in javnega razpisa ter vsebine odločb, ki so bile predmet presoje, je treba zaključiti, da poleg imena in priimka štipendista, v posamezni presojani odločbi, podatek o porabi javnih sredstev predstavlja tudi znesek štipendije, pa tudi podatki o izpolnjevanju pogojev in meril za dodelitev štipendije. Posledično je IP pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil delno posredovanje podatkov o štipendistih.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-231/2025/2

Datum: 4. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………….(v nadaljevanju: prosilec) z dne 20. 5. 2025, zoper odločbo Občine Beltinci, Mladinska ulica 2, 9231 Beltinci (v nadaljevanju: organ), št. 090-1/2025-4 z dne 15. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 20. 5. 2025 zoper odločbo Občine Beltinci št. 090-1/2025-4 z dne 15. 5. 2025 se delno ugodi in se izpodbijana odločba v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči:

Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati kopije odločb za vseh deset kandidatov, ki so na razpisu za podelitev štipendij za nadarjene študente za študijsko leto 2024/2025, št. 110-33/2024-2 z dne 30. 9. 2024, uspeli in pridobili štipendijo Občine Beltinci, in sicer tako:

- da poleg imena in priimka štipendista posreduje še podatek o letniku in stopnji študija (brez smeri študija in ustanove, kjer se študij izvaja) ter znesek štipendije v 1. točki izreka vsake odločbe,

- celoten tretji odstavek obrazložitve, na str. 2 vsake odločbe, pri čemer mora prekriti podatek o smeri študija in ustanovi, kjer se študij izvaja,

- v četrtem odstavku obrazložitve na str. 2 vsake odločbe, podatek o znesku štipendije in mestu, na katerega je bil imenovani uvrščen izmed prijavljenih študentov.

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je od organa dne 5. 5. 2025 zahteval kopije odločb za vseh deset kandidatov, ki so na razpisu za podelitev štipendij za nadarjene študente za študijsko leto 2024/2025, št. 110-33/2024-2 z dne 30. 9. 2024, uspeli in pridobili štipendijo.

Organ je o njegovi zahtevi odločil z odločbo št. 090-1/2025-4 z dne 15. 5. 2025 (dalje izpodbijana odločba). Zahtevi je delno ugodil tako, da je vlagatelju posredoval odločbe, pri čemer se v teh prekrijejo vsi podatki, ki se nanašajo na prejemnike štipendije, z izjemo imena in priimka. V obrazložitvi odločbe se je glede prekritih podatkov skliceval na varstvo osebnih podatkov in s tem v zvezi na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da je na podlagi določbe tretjega odstavka 6. čelna ZDIJZ (poraba javnih sredstev), treba razkriti podatke o imenih in priimkih štipendistov, ostali podatki v odločbah (rang, točke, EMŠO, višina štipendije,..) pa predstavljajo varovane osebne podatke, zato se dostop v tem delu zavrne.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 20. 5. 2025 vložil pritožbo. Ne strinja se z delnim prekritjem podatkov o štipendistih, in sicer s prekritjem podatkov, ki se nanašajo na postopek pridobitve štipendije in izpolnjevanje pogojev. Iz javnega razpisa za podelitev štipendij Občine Beltinci za nadarjene študente izhaja, da so pogoji za pridobitev štipendije, postopek podeljevanja in financiranje, določeni z lokalnimi predpisi. Podatek o porabi javnih sredstev po njegovem zajema več kot le podatek o prejemniku, ker mora biti javnosti omogočen vpogled ne samo v pravilnost izvedbe postopka podeljevanja štipendij, temveč tudi v upravičenost konkretnega posameznika do podeljenih sredstev. Po njegovem je tako treba razkriti tudi podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za sodelovanje na javnem razpisu ter doseganje meril, ki so bila podlaga za izbor, na primer podatke o izobraževanju, dosežkih, interesnih dejavnostih in drugih vidikih nadarjenosti. Zato prosilec meni, da je organ napačno uporabil materialno pravo ter nepopolno ugotovil dejansko stanje v delu, v katerem mu je zavrnil dostop do delov odločb, iz katerih izhaja upravičenost oziroma izpolnjevanje pogojev za prejem štipendije za nadarjene študente po kriterijih, ki so bili določeni v javnem razpisu št. 110-33/2024-2.

Pritožbo prosilca je organ dne 23. 5. 2025 posredoval v odločanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa št. 090-1/2025-4 z dne 15. 5. 2025 v delu, ki se nanaša na delni dostop do podatkov o štipendistih. Ne strinja se s stališčem organa, da gre pri vseh teh podatkih, razen imena in priimka, za varovane osebne podatke.

2.     Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

3.     O varstvu osebnih podatkov

V obravnavni zadevi ni sporno, da zahtevane informacije, to so odločbe za vseh deset kandidatov, ki so uspeli na razpisu za podelitev štipendij za nadarjene študente za študijsko leto 2024/2025, št. 110-33/2024-2 z dne 30. 9. 2024, in pridobili štipendijo, pri organu obstaja in da jo je ta pridobil v okviru svojega delovnega področja. Sporno je, ali je v zvezi z navedenimi dokumenti podana izjema varstva osebnih podatkov in ali je organ pravilno omogočil delni dostop do zahtevanih odločb. Organ se je v izpodbijani odločbi namreč skliceval na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, čemur pa prosilec v pritožbi oporeka in zatrjuje, da je za razkritje podatkov o štipendistih podana pravna podlaga iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev.

Glede na to je IP dalje ugotavljal, ali ti podatki predstavljajo izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP je ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavanem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Po vpogledu v zahtevane odločbe, to je odločbe št. 110-74/2024-2 z dne 4. 11. 2024, št. 110-70/2024-2 z dne 4. 11. 2024, št. 110-72/2024-2 z dne 4. 11. 2024, št. 110-96/2024- 2 z dne 4. 11. 2024, št. 110-99/2024-2 z dne 4. 11. 2024, št. 110-69/2024-2 z dne 5. 11. 2024, št. 110-106/2024-2 z dne 5. 11. 2024, št. 110-86/2024-2 z dne 5. 11. 2024, št. 110-89/2024- 2 z dne 5. 11. 2024 in št. 110-91/2024- 2 z dne 5. 11. 2024, IP ugotavlja, da te vsebujejo številne osebne podatke o štipendistih. Poleg imena in priimka posamezna odločba vsebuje še podatek o datumu rojstva, naslov stalnega prebivališča, EMŠO, stopnjo in smer študija ter ustanovo, kjer se študij izvaja, znesek mesečne štipendije, podatek o povprečni oceni ter mesto, na katero je bil študent uvrščen v okviru prioritetnega vrstnega reda za dodelitev štipendije.

Ker se prosilec v pritožbi sklicuje na to, da gre pri podatkih o štipendistih za podatke o porabi javnih sredstev, je IP v nadaljevanju presojal ta vidik izpodbijane odločbe. V obravnavani zadevi namreč ni sporno, da gre pri v prejšnjem odstavku navedenih podatkih o štipendistih za osebne podatke, sporno pa je, ali in v katerem delu ti predstavljajo t.i. nevarovane osebne podatke, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev. S tem v zvezi je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. javne funkcije, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ti pa v obravnavanem primeru niso podani).

IP najprej ugotavlja, da se občinske štipendije po Javnem razpisu za podelitev štipendij za nadarjene študente za študijsko leto 2024/2025, št. 110-3/2024-2 z dne 30. 9. 2024, financirajo iz proračuna občine Beltinci. Posledično gre nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev. Odločitev organa, da prosilcu kot podatek o porabi javnih sredstev posreduje le ime in priimek izbranih štipendistov, tako ni pravilna. Poleg imena in priimka prejemnika javnih sredstev (štipendista), je podatek o porabi javnih sredstev tudi podatek o višini štipendije, pa tudi podatki, iz katerih izhaja izpolnjevanje pogojev, določenih v Pravilniku o štipendiranju v Občini Beltinci (dalje pravilnik o štipendiranju) in javnem razpisu Občine Beltinci št. 110-33/2024-2 z dne 30. 9. 2024, kolikor ti iz predmetnih odločb seveda izhajajo. Podobno stališče je IP že večkrat zavzel v svoji praksi, npr. odločbe št. 090-261/2024 z dne 27. 9. 2024, št. 090-80/2012/4 z dne 4. 4. 2012, št. 090-26/2014/2 z dne 24. 2. 2014 in št. 090-37/2013/3 z dne 9. 6. 2013.

Po pregledu pravilnika o štipendiranju in javnega razpisa št. 110-33/2024- 2 z dne 30. 9. 2024 ter vsebine odločb, ki so predmet presoje, je treba zaključiti, da poleg imena in priimka štipendista, v posamezni presojani odločbi, podatek o porabi javnih sredstev predstavlja tudi znesek štipendije, pa tudi podatki o izpolnjevanju pogojev in meril za dodelitev štipendije.

Pravilnik o štipendiranju kot pogoj za pridobitev štipendije za nadarjene študente v 7. členu določa, da mora imeti študent v preteklem študijskem letu povprečno oceno vseh opravljenih izpitov najmanj 8,5, to pa je podatek, ki je v presojanih odločbah naveden v tretjem odstavku obrazložitve, na str. 2 vsake odločbe, na koncu tega odstavka. Predhodno tretji odstavek presojanih odločb splošno ugotavlja, da posamezen kandidat izpolnjuje pogoj stalnega prebivališča in pogoje glede statusa študenta, ki so prav tako določeni v 7. členu pravilnika, zato IP ugotavlja, da posledično tudi v tem delu ne gre za varovane osebne podatke. Prav tako iz presojanih odločb izhaja podatek o letniku in stopnji študija, kar izkazuje izpolnjevanje pogoja, da je posameznik vpisan na dodiplomski študijski program (v najmanj drugi letnik) ali podiplomski študijski program, ki je prav tako določen v 7. členu pravilnika o štipendiranju. Ker iz javnega razpisa št. 110-33/2024- 2 z dne 30. 9. 2024 izhaja, da bodo štipendije dodeljene na podlagi prioritetnega vrstnega reda prijavljenih kandidatov, v skladu z 9. členom pravilnika o štipendiranju, podeljenih pa bo 10 štipendij, od tega pet štipendij študentom naravoslovnih oziroma interdisciplinarnih ved in pet štipendij študentom družbenih oziroma humanističnih ved, je podatek, ki izkazuje izpolnjevanje pogojev in meril javnega razpisa, tudi mesto, na katerega je bil imenovani uvrščen izmed prijavljenih študentov. Vsi ti podatki torej predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in posledično niso varovani, zato jih mora organ, v skladu s tč. 1 izreka te odločbe, posredovati prosilcu.

Pri ostalih osebnih podatkih štipendistov v presojanih odločbah pa gre za osebne podatke, ki niso v zvezi s porabo javnih sredstev in so posledično varovani. Tako je IP odločil tudi glede smeri študija in ustanove, kjer se ta izvaja, ker to ni bil niti pogoj niti merilo za podelitev štipendije. Enako velja za podatke o datumu rojstva, naslovu stalnega prebivališča in EMŠO, ki prav tako niso v zvezi s porabo javnih sredstev in so posledično varovani, ker za njihovo posredovanje javnosti ni pravne podlage. V tem delu je IP pritožbo prosilca posledično zavrnil.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je izpodbijano odločbo delno odpravil in organu naložil posredovanje podatkov na način, kot izhaja iz tč. 1 izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

ag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.