prosilec - Občina Ankaran

POVZETEK:

Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilke, kot tistimi, do katerih je prosilki že omogočil dostop. V ponovljenem postopku je namreč organ zahtevi prosilke delno ugodil in ji posredoval 3 elektronska sporočila, ki se nanašajo na vsebino zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V preostalem delu je zahtevo zavrnil, ker z dokumentacijo ne razpolaga. IP po pregledu spisovne dokumentacije in navedb organa, ne dvomi, da organ z dodatnimi dokumenti ne razpolaga. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-291/2025/4

Datum: 29. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka) z dne 30. 5. 2025, zoper odločbo Občine Ankaran, Jadranska cesta 66, 6280 Ankaran (v nadaljevanju: organ), št. 0900-0003/2025(6) z dne 28. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 30. 5. 2025 zoper odločbo Občine Ankaran, št. 0900-0003/2025(6) z dne 28. 5. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)  Prosilka je dne 31. 3. 2025 na organ po elektronski pošti vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala posredovanje vse dokumentacije (morebitni zapisniki sestankov, elektronska sporočila, dopisi itd.) med organom in Medobčinsko upravo Istre v zvezi s sankcioniranjem, nadziranjem parkiranja v območjih umirjenega prometa na območju občine Ankaran (nastalo v letih 2024 in 2025).

(2)  Organ je zahtevo prosilke najprej zavrnil z odločbo št. 0900-0003/2025 (2) z dne 16. 4. 2025, deloma iz razloga, da z dokumentacijo ne razpolaga, deloma pa iz razloga 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilka je zoper to odločitev vložila pritožbo, IP pa je odločbo organa odpravil in vrnil v ponovno odločanje, ker odločitve ni bilo mogoče preizkusiti (odločba IP št. 090-195/2025-2 z dne 30. 4. 2025).

(3)  V ponovljenem postopku je organ izdal odločbo št. 0900-0003/2025(6) z dne 28. 5. 2025, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil in ji posredoval 3 elektronska sporočila, ki se nanašajo na vsebino zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V preostalem delu je zahtevo zavrnil, ker z dokumentacijo ne razpolaga.

(4)  Dne 30. 5. 2025 je prosilka vložil pritožbo, v kateri navaja, da organ pavšalno navaja, da z dokumentacijo ne razpolaga, pri čemer ne pojasni, na kakšen način je to ugotavljal. Obrazložitev odločbe je skopa in pavšalna, prav tako organ v izreku odločbe ni navedeno, o katerih dokumentih je organ odločal.

(5)  Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 27. 6. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. IP je organ dne 14. 7. 2025 pozval na dodatna pojasnila in dokumentacijo.

Pritožba ni utemeljena.

(6)  IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7)  Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilke, kot tistimi, do katerih je prosilki že omogočil dostop.

(8)  Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9)            IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

(10)          Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(11)          IP po pregledu spisovne dokumentacije in navedb organa, ne dvomi, da organ z dodatnimi dokumenti ne razpolaga. Organ je prosilki z izpodbijano odločbo posredoval 3 elektronska sporočila, ki se nanašajo na vsebino njene zahteve. Na podlagi poziva IP je organ dne 21. 7. 2025 pojasnil, da je obstoj dokumentacije med Občino Ankaran in Medobčinsko upravo Istre v zvezi s sankcioniranjem in nadziranjem parkiranja v območjih umirjenega prometa na območju občine Ankaran (nastalo v letih 2024 in 2025), preverjal z vpogledom v informacijski sistem ODOS ter posredoval izpis iz sistema organa. Prav tako je organ opravil poizvedbo na Oddelku za javno zaščito in varnost občinske uprave Občine Ankaran, kjer je bilo pojasnjeno, da komunikacija z Medobčinsko upravo Istra poteka na dnevni ravni vselej ustno. IP na podlagi preučitve konkretne zadeve ugotavlja, da organ z dodatno dokumentacijo, poleg te, ki je že bila posredovana prosilki, ne razpolaga. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da dodatni dokumenti v času odločanja pri organu ne obstajajo, prav tako IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z drugimi dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilki (2. odstavek 10. člena ZInfP). Poleg tega tudi prosilka v pritožbi ne zatrjuje, da organ z dodatno dokumentacijo razpolaga, ampak se sklicuje le na to, da organ svoje odločitve ni ustrezno utemeljil. V pritožbenem postopku je tako IP ugotovil, da organ z drugimi informacijami, kot že posredovanimi, ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

(12)          Glede navedb prosilke o tem, da organ v izreku odločbe ni opredelil dokumentov, IP ugotavlja, da je organ v izreku izpodbijane odločbe navedel le, da se zahtevi prosilke (katere vsebino je citiral) delno ugodi. V obrazložitvi izpodbijane odločbe pa je organ določno opredelil 3 elektronska sporočila, ki ustrezajo vsebini zahteve prosilke in glede katerih je ugotovil, da gre za informacijo javnega značaja. 213. člen ZUP določa, da se v izreku se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank ter se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. IP ugotavlja, da organ sicer v izreku izpodbijane odločbe ni opredelil dokumentov, glede katerih je prosilki omogočil dostop, je pa dokumente določno opredelil v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Prav tako iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se zahtevi delno ugodi in je torej glede na obrazložitev izpodbijane odločbe, kjer so navedeni dokumenti, ki jih je organ posredoval, odločbo mogoče preizkusiti. IP tako ugotavlja, da gre za kršitev postopka glede oblike in obveznih sestavin odločbe, da pa ta kršitev ni bistvena in ne vpliva na končno odločitev.

(13)          Pritožba prosilke je tako neutemeljena, zato jo je potrebno na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.