prosilec - Občina Ajdovščina

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilke z odločbo zavrnil, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, saj je prosilka zahtevo vezala na točno določeno fizično osebo, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku v celoti sledil odločitvi organa in pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-217/2021/4

Datum: 11. 8. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka), z dne 7. 6. 2021, zoper odločbo Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina (v nad. organ), št. 090-0006/2021 z dne 19. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilke z dne 7. 6. 2021 zoper odločbo Občine Ajdovščina, št. 090-0006/2021 z dne 19. 5. 2021, se zavrne.

1. Zahteva prosilke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 29. 4. 2021 na organ naslovila zahtevo za posredovanje dokumentov in prilog k zaprosilom oz. dopisom ….. oz. njenega odvetnika …..na Zavod za gozdove Tolmin, povezane z aktivnostmi …. na lastniški parceli ……. Prosilka zaprošeno dokumentacijo potrebuje zaradi morebitnih nadaljnjih pravnih postopkov.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-0006/2021 z dne 19. 5. 2021, s katero je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ), saj je prosilka zahtevo vezala na točno določeno fizično osebo, za razkritje katere ne obstaja zakonska podlaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da v konkretnem primeru tudi ni mogoča izvedba delnega dostopa, saj bi bil posameznik, kljub prekritim osebnim podatkom, določljiv.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 7. 6. 2021 vložila pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilka je mnenja, da je odločba organa pomanjkljiva in da se je ne da preizkusiti ter da je organ nepopolno oz. nepravilno ugotovil dejansko stanje. Med prosilko in ….. obstaja spor o postopku evidentiranja meje ter spor o poteku javne poti oz. gozdne ceste. Dodatno prosilka izpostavlja, da je od Zavoda za gozdove Slovenije, s podobno postavljeno zahtevo – po imenu in priimku, kot informacijo javnega značaja, prejela celotno dokumentacijo, medtem ko ji organ dostop do dokumentov zavrača. Nedvomno je po mnenju prosilke potrebo upoštevati specifike konkretne zahteve za pridobitev informacije javnega značaja, saj gre za dokument, s katerim želi ….. v javnem postopku uskladitve podatkov dejanske rabe vplivati na lastninska upravičenja prosilke, pri čemer organ z odločbo le pavšalno zaključi, da naj bi zahtevana dokumentacija predstavljala izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Dopisu je prosilka priložila vrsto dokumentacije, ki utemeljuje njene navedbe v dopisu. Prosilka je v pritožbenem postopku tudi priglasila stroške postopka oz. odvetniške stroške.

IP je dne 29. 6. 2021 prejel dopis organa št. 090-7/2021-4 z dne 28. 6. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dodatno je organ navedel, da pritožbenim navedbam prosilke, da ima pravico biti seznanjena z dokumentacijo in postopki, ki se nanašajo na njena lastninska upravičenja na parceli …., ne nasprotuje, vendar bo prosilka to pravico morala uveljavljati v drugem postopku. Glede navedb prosilke, da je, kot informacijo javnega značaja, že prejela celotno dokumentacijo s strani Zavoda za gozdove Slovenije, organ pa ji dostop do informacij zavrača s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, organ poudarja, da njegovo ravnanje ni vezano na ravnanje Zavoda za gozdove Slovenije, ampak se samostojno odloča, kaj, na podlagi zakonskih določil, sme dati prosilki in česa ne.

Dne 30. 6. 2021 je IP prejel dopis organa št. 090-7/2021-5 z dne 29. 6. 2021, kateremu je organ priložil fotokopijo zadeve št. 090-6/2021.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilka od organa zahtevala posredovanje dokumentov, ki se nanašajo na točno določenega posameznika.

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad.: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014).

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t.i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilka zahtevala podatke, ki se nanašajo na točno določeno fizično osebo, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ na prvi stopnji ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov - 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, brez konkretne opredelitve, ali organ z zahtevanimi dokumenti sploh razpolaga.

Kot navaja organ v izpodbijani odločbi, v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), saj, glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prikriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilka zahtevala podatke z navedbo točno določene fizične osebe, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.

V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke na način, da v zahtevi poimensko navede posameznika, na katerega se njegova zahteva nanaša.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Ker prosilka v zahtevi in pritožbi pojasnjuje, zakaj potrebuje zahtevane dokumente oz. izkazuje pravni interes za dostop do zahtevanih dokumentov, IP še pojasnjuje, da se, v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tako prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. ZDIJZ namreč določa možnost vsakogar, da zahteva informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, obenem pa ne pozna nobene »privilegirane« kategorije prosilcev. V kolikor gre pri določeni informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je ta dostopna vsem, ne glede na njihov izkazan pravni interes. IP je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Pravni interes posameznika tako v postopku po ZDIJZ ni relevanten in ne vpliva na odločitev organa.

Glede pritožbenih navedb prosilke, da je celotno dokumentacijo, s podobno postavljeno zahtevo – po imenu in priimku, kot informacijo javnega značaja, v celoti prejela od Zavoda za gozdove Slovenje, pa IP pojasnjuje, da je skladno z 2. členom ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali kako drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja. Upoštevajoč navedeno IP, v postopku po ZDIJZ, tako nima pristojnosti odločati o razkritem podatku oz. o tem, ali je Zavod za gozdove Slovenije ravnal pravilno oz. zakonito, ko je prosilki zahtevane dokumente, v postopku po ZDIJZ, posredoval na način, kot ga opisuje prosilka, torej brez prekritih osebnih podatkov oz. ne glede na dejstvo, da je bila zahteva prosilke postavljena po imenu in priimku posameznika, na katerega so se zahtevani dokumenti nanašali. Lahko pa je takšno dejanje predmet obravnave drugih (inšpekcijskih) postopkov.

IP je glede priglašenih stroškov prosilke v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilke, torej je slednja dolžna svoje stroške kriti sama, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka