prosilec - Občina Žužemberk

Številka: 090-586/2025/13
Datum: 3. 8. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. in prvega 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), z dne 16. 12. 2025, zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju organ), št. 090-23/2025-6 z dne 05. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 16. 12. 2025, zoper odločbo Občine Žužemberk št. 090-23/2025-6 z dne 5. 12. 2025, se delno ugodi, izpodbijana odločba se delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronskem zapisu posredovati:

• Pogodbo o zaposlitvi št. 110-14/2023-19 z dne 5. 8. 2025, s prilogo, pri čemer mora na prvi strani v uvodu prekriti podatek o naslovu bivališča, o datumu rojstva, o davčni številki, o EMŠO javne uslužbenke in v četrti alineji 1. člena podatek o delovni dobi v javnem sektorju,
• Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 110-14/2023-2 z dne 01. 09. 2023, št. 110-14/2023-11 z dne 30. 1. 2025, s prilogo, pri čemer mora na prvi strani v uvodu prekriti podatek o naslovu bivališča, o datumu rojstva, o davčni številki ter podatek o EMŠO javne uslužbenke,
• Pogodbo o zaposlitvi št. 110-14/2023-2 z dne 29. 8. 2023, pri čemer mora na prvi strani v uvodu prekriti podatek o naslovu bivališča, o datumu rojstva, o davčni številki ter podatek o EMŠO javne uslužbenke,
• Pogodbo o zaposlitvi št. 857/09 z dne 27. 11. 2009, pri čemer mora na prvi strani v uvodu prekriti podatek o dekliškem priimku, o naslovu bivališča, o datumu rojstva, o davčni številki ter podatek o EMŠO in na zadnji strani podatek o dekliškem priimku javne uslužbenke,
• Pogodbo o zaposlitvi št. 557/I-11 z dne 29. 8. 2011, pri čemer mora na prvi strani v uvodu prekriti podatek o dekliškem priimku, o naslovu bivališča, o datumu rojstva, o davčni številki ter podatek o EMŠO in na zadnji strani podatek o dekliškem priimku javne uslužbenke,
• Pogodbo o zaposlitvi št. 557-100-III/2023 z dne 13. 4. 2023, pri čemer mora na prvi strani v uvodu prekriti podatek o naslovu bivališča, o datumu rojstva, o davčni številki ter podatek o EMŠO javne uslužbenke,
• Plačilne liste, in sicer plača 5/2025 JS, plača 6/2025 JS, plača 7/2025 js ter plača 8/2025 js za javno uslužbenko ….., pri čemer mora v vseh dokumentih prekriti vsakokratne podatke:
• • naslov stalnega prebivališča in davčno številko,
  • vrstice Dodatek za delovno dobo,
  • vse neto zneske v stolpcu »Znesek neto«,
  • podatek o neto plači in neto plači+neto prejemkih+povračilih stroškov,
  • vse podatke o prispevkih in davkih od osebnih prejemkov in prispevkih na osebni prejemek,
  • številko transakcijskega računa in neto izplačilo ter
  • podatke o letnem dopustu in izračunu delovne dobe.

2. V preostalem delu (glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka in glede dostopa do dokumenta št. 10344-268725 z dne 30. 7. 2025) se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 5. 9. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje:

• plačilnih list za …… za mesec maj, junij, julij in avgust 2025,
• kopije pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere sta ji bili izplačani plači za mesec julij in avgust 2025,
• kopije vseh dokumentov, ki se nahajajo v spisu in jih je občina prejela ali izdelala v zvezi z novo pogodbo o zaposlitvi …… v letu 2025.

Dne 7. 9. 2025 je dopolnil navedeno zahtevo in navedel, da če z …… ni bila podpisana nova pogodba o zaposlitvi, naj mu organ posreduje aneks k pogodbi iz leta 2023, na podlagi katere opravlja delo tajnice funkcionarja in kopije vseh dokumentov, ki so podlaga za izplačilo njenih plač za mesec julij in avgust 2025. Prav tako zahteva dokumente, ki se nanašajo na njen prehod po prenovi plačnega sistema v javnem sektorju po 1. 1. 2025 za V. stopnjo izobrazbe, kot jo ima. Z zahtevanimi dokumenti se želi seznaniti v elektronskem zapisu, s posredovanjem na njegov elektronski naslov.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-23/2025-6 z dne 05. 12. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. V obrazložitvi izpodbijane odločbe kronološko povzema posamezne objave prosilca na družbenem omrežju Facebook in ugotavlja, da je prosilec v obdobju od dne 2. 9. do dne 7. 9. 2025 na organ vložil tri obsežne in medsebojno vsebinsko nepovezane zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Nadalje navaja, da je prosilec v nekaj dneh po vložitvi zahtev za dostop do informacij javnega značaja na družbenem omrežju v svojih objavah organ javno obtoževal prikrivanja dokumentov ter nezakonitega ravnanja, pri čemer je posebej izpostavil konkretno javno uslužbenko. V objavah napoveduje, da bo vse dokumente objavil na Facebooku ter še pred prejemom dokumentov trdi, da je javna uslužbenka nezakonito napredovala ter da organ prikriva nepravilnosti. Nadalje navaja, da prosilec posamezne prejete dokumente javno komentira na način, ki je sugestiven, iz konteksta iztrgan in usmerjen v ustvarjanje javnega nezaupanja v delo organa in njegovih zaposlenih. Meni, da so v obravnavanem primeru podane tako objektivne kot tudi subjektivne okoliščine, ki vzpostavljajo očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Objektivno je prosilec v izjemno kratkem času vložil tri vsebinsko nepovezane in administrativno zahtevne zahteve, ki zahtevajo pregled velikega števila dokumentov, iz različnih delovnih področij. Skupni učinek teh zahtev je nesorazmerna obremenitev organa, ki mora svoje redno delo v pomembnem delu preusmeriti k obdelavi prosilčevih zahtev. Prosilec pridobljene informacije ne uporablja za vsebinsko razumevanje ali presojo delovanja organa, temveč jih takoj pretvarja v javne objave, pri čemer informacije uporablja selektivno in izven konteksta. Takšno ravnanje objektivno nasprotuje namenu ZDIJZ, saj namesto transparentnosti vodi v destabilizacijo del organa in ustvarja administrativni pritisk. Njegovo ravnanje presega meje razumnega nadzora in deluje kot vzorec sistematičnega pritiska na organ. Subjektivne okoliščine dodatno potrjujejo, da prosilec pravice ne uveljavlja v skladu z njenim ciljem. Iz njegovih javnih objav jasno izhaja, da podatke zahteva zato, da bi jih javno objavil in uporabil kot sredstvo za diskreditacijo organa in posameznih uslužbencev. Nadalje iz njegovih izjav izhaja, da dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja za objektivno razumevanje informacij, temveč kot orodje za potrjevanje vnaprej oblikovane hipoteze o nepravilnostih, kar krepi zaključek o subjektivnem elementu zlorabe. Ravnanja prosilca so po svoji naravi in namenu v očitnem nasprotju z institutom pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 16. 12. 2025 vložil pritožbo. V njej navaja, da organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne navaja člena ZDIJZ, ki je bil podlaga za zavrnitev njegove zahteve v predmetni zadevi. Nadalje se sklicuje na javnost zahtevanih informacij, o čemer je predhodno obvestil tudi že organ. Odločitev organa razume kot ignoranco ter nestrokovnost uradnikov, ki sta izpodbijano odločbo pripravila in spisala. V zvezi z navedbami organa glede njegovih objav na družbenem omrežju Facebook navaja, da na navedenem družbenem omrežju objavlja vsebine, ki so moteče za občino, ker v njih razkriva resnico v zvezi s poslovanjem organa, pri čemer izpostavlja, da je poslovanje organa javno.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec prereka izpodbijano odločbo v celoti.

(7) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ in zatrjeval, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredeljuje do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane.

O zlorabi pravice

(8) Na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(9) V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ. 

(10) IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017, št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3 in št. 090-239/2019/6 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

(11) Iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 ter sodbe št. I U 490/2020-28 z dne 15. 9. 2021 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.

(12) Iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

Z vpogledom v vsebino obravnavane zahteve IP ugotavlja, da organu ni uspelo izkazati šikanoznega značaja vloge. Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da je zahteva podana z namenom onemogočanja normalnega delovanja ali če bi bile v njej izražene številne negativne vrednostne sodbe in žalitve, provokacije in s tem navidezno uveljavljanje pravic. Obravnavane zahteve (in tudi pritožba) nimajo takšne vsebine, so vrednostno nevtralne, korektne in niso žaljive. Navedbe organa glede tega, da prosilec pridobljene informacije objavlja na družbenih omrežjih, ne morejo šteti za okoliščino, da gre za šikanozne vloge, saj gre v tem primeru za informacije javnega značaja (torej informacij, ki so prosto dostopne vsem). Prav tako IP opozarja, da institut zlorabe pravice v ZDIJZ ni namenjen temu, da se prepreči morebitno objavljanje pridobljenih informacij na družbenih omrežjih ali na spletu, ampak so temu namenjeni postopki pred drugimi organi (če gre npr. za blatenje posameznika).

(13) Po oceni IP tudi ne gre za zahteve, vložitev katerih bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirale izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetnih zahtev ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetnih zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi obravnavane zahteve prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivale na delo organa, koliko dela organu bi povzročile in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. V konkretni zadevi tudi ne gre za veliko število dokumentov, ki jih prosilec zahteva, četudi zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. 

(14) Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bilo posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje. Glede na navedeno IP ugotavlja, da zloraba pravice dostopa po ZDIJZ v konkretnem primeru ni izkazana in je zavrnitev na tej podlagi neutemeljena.

(15) Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru odvzem pravice iz 39. člena Ustave ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti. Skladno s prakso Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč organ ni izkazal, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih postopkov, ki jih vodi in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, odtehtale težo posega v pravico prosilca glede dostopa do informacij javnega značaja.

(16) IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Informacija javnega značaja

(17) V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti in, ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

(18) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 (19) Organ je dne 26. 6. 2026 IP dostavil naslednje dokumente, in sicer:

• plačilne liste javne uslužbenke za mesec maj, junij, julij in avgust 2025, ki ustrezajo prosilčevi zahtevi po posredovanju plačilnih list javne uslužbenke za mesec maj, junij, julij in avgust 2025,
• Pogodbo o zaposlitvi št. 110-14/2023-19 z dne 5. 8. 2025, s prilogo, ki ustreza prosilčevi zahtevi po posredovanju pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere sta bili javni uslužbenki izplačani plači za mesec julij in avgust 2025 ter zahtevi po posredovanju podlage v zvezi z izplačilom njenih plač za mesec julij in avgust 2025,
• dokument št. 10344-268725 z dne 30. 7. 2025 o izpisu zavarovanj v Republiki Sloveniji, pogodba o zaposlitvi št. 857/09 z dne 27. 11. 2009 (prva in zadnja stran pogodbe), pogodba o zaposlitvi št. 557/I-11 z dne 29. 8. 2011 (prva in zadnja stran pogodbe) ter pogodba o zaposlitvi št. 557-100-III/2023 z dne 13. 4. 2023 (prva in zadnja stran pogodbe), ki ustrezajo prosilčevi zahtevi po posredovanju kopij vseh dokumentov, ki se nahajajo v spisu in jih je občina prejela ali izdelala v zvezi z novo pogodbo o zaposlitvi v letu 2025,
• Pogodbo o zaposlitvi št. 110-14/2023-2 z dne 29. 8. 2023, ki ustreza prosilčevi zahtevi po posredovanju, če z javno uslužbenko ni bila podpisana nova pogodba o zaposlitvi, posredujte aneks k pogodbi iz leta 2023, na podlagi katere javna uslužbenka opravlja delo tajnice funkcionarja ter
• Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 110-14/2023-2 z dne 01. 09. 2023, št. 110-14/2023-11 z dne 30. 1. 2025, s prilogo, ki ustreza prosilčevi zahtevi po posredovanju dokumentov, ki se nanašajo na njen prehod po prenovi plačnega sistema v javnem sektorju po 1. 1. 2025 za V. stopnje izobrazbe, kot jo ima.

(20) Ker je IP ugotovil, da navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

(21) IP je ob pregledu obravnavanih dokumentov ugotovil, da vsebujejo osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(22) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(23) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(24) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ pa sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(25) IP ugotavlja, da zakonsko podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov javne uslužbenke v zahtevanih dokumentih v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljata ZDIJZ in Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljevanju ZSTSPJS). Ker gre v navedenih dokumentih za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev in opravljanjem delovnega razmerja javne uslužbenke, predstavlja zakonsko podlago za posredovanje določenih podatkov javnosti določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer IP glede podatkov v obračunih plač pojasnjuje, da ZSTSPJS izrecno določa, da so plače v javnem sektorju javne. Javnosti so dostopni osebno ime in priimek javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, bruto znesku plače in bruto znesku vseh sestavin plače, razen o dodatku za delovno dobo (prvi odstavek 48. člena). Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javne uslužbenke, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

(26) Nadalje IP pojasnjuje, da podatek o prejemkih, in s tem podatek o porabi javnih sredstev, predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane in prevoza na delo, ki je le v neto znesku in od katerega se davki in prispevki ne obračunajo. Strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v odnosu do zaposlenega je namreč bruto prejemek zaposlenega, med tem ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih osebnih okoliščin, ki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (npr. število prijavljenih družinskih članov, ki se upoštevajo kot vzdrževani člani pri dohodninski osnovi, morebitne osebne, zdravstvene ali socialne okoliščine, ki bi izhajale iz plačilne liste). V skladu s tem so, kot informacije javnega značaja, prosto dostopni podatki o bruto zneskih (neto zneski pa so varovani), razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi prvega odstavka 48. člena ZSTSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov. Varovani osebni podatki na plačilnih listah so tudi podatki, ki niso povezani z delovnim razmerjem (kraj bivanja, davčna številka, številka TRR …). Ker za razkritje varovanih osebnih podatkov ni pravne podlage, mora organ te podatke na posredovanih dokumentih prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop, v skladu s 7. členom ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke  zreka te odločbe.

(27) Nasprotno pa IP ugotavlja glede dostopa do dokumenta št. 10344-268725 z dne 30. 7. 2025 o izpisu zavarovanj v Republiki Sloveniji. Gre za dokument, ki vsebuje podatke, ki niso v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javne uslužbenke. Dokument namreč ureja posamezne pravice, ki se sicer prepletajo z drugimi pravicami iz delovnega razmerja, vendar predstavljajo varovane osebne podatke. Ker uporaba instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ zaradi koncentracije osebnih podatkov ni možna, se dostop do dokumenta v celoti zavrne.

(28) Skladno z a26.a členom ZDIJZ, ki določa, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, IP k stranski udeležbi ni vabil javne uslužbenke, na katero se nanašajo zahtevani dokumenti, saj gre v obravnavani zadevi za primer, ko javnost podatkov izrecno določa zakon (48. člen ZSTSPJS in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(29) Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, je IP izpodbijano odločbo organa, delno odpravil in organu naložil, da mora  prosilcu posredovati zahtevane dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih prekriti, in dostop do dokumenta št. 10344-268725 z dne 30. 7. 2025, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(30) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(31) Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav
namestnica pooblaščenke