prosilec - Občina Žužemberk

Številka: 090-586/2025/10                                                                                 

Datum: 26. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 2. 2026, zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2026-2 z dne 18. 02. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

                                                                   ODLOČBO:                

1.     Pritožbi prosilca z dne 25. 2. 2026, zoper odločbo Občine Žužemberk, št. 090-5/2026-2 z dne 18. 02. 2026, se ugodi, izpodbijana odločba se odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, prosilcu v elektronskem zapisu posredovati Pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v Občinski upravi Občine Žužemberk, št. 101-2/2023-1 z dne 22. 3. 2023, s prilogo 1 (Katalog delovnih mest v Občinski upravi Občine Žužemberk).

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 22. 1. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje Pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v Občinski upravi Občini Žužemberk št. 101-2/2023-1 z dne 22. 3. 2023 in Katalog delovnih mest v Občinski upravi Občine Žužemberk. Z zahtevano dokumentacijo se je želel seznaniti v elektronskem zapisu, s posredovanjem na njegov elektronski naslov.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-5/2026-2 z dne 18. 02. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. V obrazložiti izpodbijane odločbe navaja, da je prosilec pred in po vložitvi zahteve za dostop do informacij javnega značaja na družbenem omrežju v svojih objavah organ javno obtoževal prikrivanja dokumentov ter nezakonitega ravnanja, pri čemer je posebej izpostavil konkretno javno uslužbenko. V objavah navaja, da organ skriva dokumente kot kača noge ter hkrati napoveduje, da bo vse dokumente objavil na Facebooku ter še pred prejemom dokumentov trdi, da je javna uslužbenka nezakonito napredovala in da organ prikriva nepravilnosti. Nadalje navaja, da posamezne prejete dokumente prosilec javno komentira na način, ki je sugestiven, iz konteksta iztrgan in usmerjen v ustvarjanje javnega nezaupanja v delo organa in njegovih zaposlenih. Prosilec sistematično prestopa meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico do ugleda in dobrega imena organa. Pridobljenih informacij ne uporablja za vsebinsko razumevanje ali presojo delovanja organa, temveč jih takoj pretvarja v javne objave, pri čemer informacije uporablja selektivno in izven konteksta. Takšno ravnanje objektivno nasprotuje namenu ZDIJZ, saj namesto transparentnosti vodi v destabilizacijo del organa in ustvarja administrativni pritisk. Iz prosilčevih javnih objav jasno izhaja, da podatke zahteva zato, da bi jih javno objavil in uporabil kot sredstvo za diskreditacijo organa in posameznih uslužbencev. Meni, da so njegove zahteve po obsegu, dinamiki vlaganja, vsebini in namenu očitno šikanoznega značaja in predstavljajo očitno zlorabo pravice.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 25. 2. 2026 vložil pritožbo. V njej navaja, da organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne navaja člena ZDIJZ, ki je bil podlaga za zavrnitev njegove zahteve v predmetni zadevi. Nadalje, v zvezi z navedbami organa glede njegovih objav na družbenem omrežju Facebook, navaja, da te niso v nobeni povezavi s konkretnim zahtevkom za dostop do informacij javnega značaja. Meni, da so dokumenti, ki se nanašajo na porabo javnega denarja, javni, zato jih je dopustno objaviti tudi na družbenih omrežjih, kot npr. na Facebooku. Navaja, da na družbenem omrežju Facebook objavlja vsebine, ki so moteče za občino, ker v njih razkriva resnico v zvezi s poslovanjem organa, pri čemer izpostavlja, da je poslovanje organa javno.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa, št. 17-3536-2026/01-ab z dne 5. 3. 2026, je IP prejel dne 24. 6. 2026.

Pritožba je utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec prereka izpodbijano odločbo v celoti.

(7) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ in zatrjeval, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredeljuje do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane.

O zlorabi pravice

(8) Na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(9) V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(10) IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

(11) Iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 ter sodbe št. I U 490/2020-28 z dne 15. 9. 2021 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.

(12) Iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice. Z vpogledom v vsebino obravnavane zahteve IP ugotavlja, da organu ni uspelo izkazati šikanoznega značaja vloge. Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da je zahteva podana z namenom onemogočanja normalnega delovanja ali če bi bile v njej izražene številne negativne vrednostne sodbe in žalitve, provokacije in s tem navidezno uveljavljanje pravic. Obravnavane zahteve (in tudi pritožba) nimajo takšne vsebine, so vrednostno nevtralne, korektne in niso žaljive. Navedbe organa glede tega, da prosilec pridobljene informacije objavlja na družbenih omrežjih, ne morejo šteti za okoliščino, da gre za šikanozne vloge, saj gre v tem primeru za informacije javnega značaja (torej informacij, ki so prosto dostopne vsem). Prav tako IP opozarja, da institut zlorabe pravice v ZDIJZ ni namenjen temu, da se prepreči morebitno objavljanje pridobljenih informacij na družbenih omrežjih ali na spletu, ampak so temu namenjeni postopki pred drugimi organi (v kolikor gre npr. za blatenje posameznika).

(13) Po oceni IP tudi ne gre za zahteve, vložitev katerih bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirale izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetnih zahtev ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi obravnavana zahteva prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela organu bi povzročila in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. V konkretni zadevi tudi ne gre za veliko število dokumentov, ki jih prosilec zahteva, četudi zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. 

(14) Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bil posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje.

(15) IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Informacija javnega značaja

(16) V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti in, ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati ter

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(17) Organ je dne 24. 6. 2026 IP dostavil Pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v Občinski upravi Občine Žužemberk št. 101-2/2023-1 z dne 22. 3. 2023 (v nadaljevanju Pravilnik) ter Katalog delovnih mest v Občinski uprav Občine Žužemberk (priloga 1 k Pravilniku). Ker je IP ugotovil, da navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

(18) IP je vpogledal v Pravilnik, skupaj s prilogo 1 in ugotovil, da gre za splošni akt organa, ki ureja število in vrsto uradniških ter strokovno-tehničnih delovnih mest v Občinski upravi Občine Žužemberk in organizacijo in delovno področje občinske uprave Občine Žužemberk. Gre za dokument, ki vsebuje podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato ga je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(19) Na podlagi vsega navedenega je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(20) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(21) Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke