prosilec - Občina Žužemberk

Številka: 090-586/2025/9                                                                                   

Datum: 24. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 12. 2025, zoper sklep Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju organ), št. 090-26/2025-2 z dne 4. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

                                                                   ODLOČBO:                

1.     Pritožbi prosilca z dne 9. 12. 2026, zoper sklep Občine Žužemberk, št. 090-26/2025-2 z dne 4. 12. 2025, se delno ugodi, izpodbijani sklep se odpravi v delu, ki se nanaša na posredovanje pogodbe ali naročilnice med občino in odvetniško družbo ter računa za plačilo storitev ……….., ki ga je občina plačala dne 08. 05. 2025 v višini 7.808,00 eu in na posredovanje kopije pogodbe ali naročilnice med občino in odvetniško družbo, na podlagi katere je občina 10. 10. 2024 tej družbi plačala 7.808,00 eu in se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2.     V preostalem delu (glede posredovanja dokumentov, ki jih je izdelala odvetniška družba) se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 9. 11. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval:

- kopije pogodbe ali naročilnice med občino in odvetniško družbo, računa in kopijo dokumenta, ki ga je za občino izdelala ……, ki ga je občina plačala 08. 05. 2025 v višini 7.808,00 eu in  - kopije pogodbe ali naročilnice med občino in odvetniško družbo, na podlagi katere je občina 10. 10. 2024 tej družbi plačala 7.808,00 eu.

Z zahtevanimi dokumenti se je žele seznaniti v elektronskem zapisu, s posredovanjem na njegov elektronski naslov.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil s sklepom št. 090-26/2025-2 z dne 4. 12. 2025 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), v katerem ugotavlja:

- da je prosilec dne 14. 5. 2025 podal zahtevo za pridobitev kopij dokumentov, ki jih je ….. izdelala za Občino Stražo za plačilo 7.808,00 eu. Navedeno zahtevo je organ zavrnil z odločbo št. 090-9/2025-3 z dne 23. 07. 2025 ter

- da je prosilec dne 29. 7. 2025 podal zahtevo za vpogled v dokumentacijo, ki jo je ……. izdelala za Občino Stražo za plačilo 7.808,00 eu ter vpogled v zadevo št. 090-9/2025. Navedeno zahtevo je organ zavrgel s sklepom št. 090-16/2025-2 z dne 13. 08. 2025, zoper katerega se je prosilec pritožil. O pritožbi je odločil IP, ki je z odločbo št. 090-444/2025/6 z dne 19. 11. 2025 zavrnil pritožbo prosilca.

Upoštevaje navedene ugotovitve in dejstvo, da je o isti upravni zadevi že odločil, je organ, na podlagi 129. člena ZUP, zahtevo prosilca z dne 9. 11. 2025 zavrgel z izpodbijanim sklepom.

(3) Zoper izpodbijani sklep je prosilec dne 9. 1. 2026 vložil pritožbo. V njej navaja, da se organ nezakonito sklicuje na 129. člen ZUP ter da ni dokazano, da je o isti zadevi že vodil upravni postopek v zadevi, na katero se opira zahtevek z dne 9. 11. 2025. Nadalje navaja, da gre za dva ločena zahtevka za dostop do informacij javnega značaja, s katerima je zahteval različno dokumentacijo, pri čemer se sklicuje na datume posameznih računov, ki jih je organu izstavila imenovana odvetniška družba.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec prereka izpodbijano odločbo v celoti.

(6) IP ugotavlja, da je v predmetni zadevi sporno vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je na podlagi 129. člena ZUP zavrgel zahtevo prosilca z dne 9. 11. 2025.

(7) Po skrbnem pregledu spisovne dokumentacije IP ugotavlja:

 - da pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na zavrženje njegove zahteve po posredovanju kopije dokumenta, ki ga je za občino izdelala ……. in ga je občina plačala dne 08. 05. 2025 v višini 7.808,00 eu, ni utemeljena. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je prosilec dne 14. 5. 2025 na organ naslovil zahtevo za posredovanje kopij dokumentov, ki jih je ……. izdelala za Občino Stražo za plačilo 7.808,00 eu. Navedeno zahtevo je organ zavrnil z odločbo št. 090-9/2025-3 z dne 23. 07. 2025, zoper katero se prosilec ni pritožil. Predmetna odločitev o zavrnitvi je tako postala pravnomočna, pri čemer pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Organ je tako pravilno uporabil določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo ter

- da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na zavrženje njegove zahteve po posredovanju pogodbe ali naročilnice med občino in odvetniško družbo ter računa za plačilo storitev ……, ki ga je občina plačala dne 08. 05. 2025 v višini 7.808,00 eu in po posredovanju kopije pogodbe ali naročilnice med občino in odvetniško družbo, na podlagi katere je občina 10. 10. 2024 tej družbi plačala 7.808,00 eur, utemeljena. Organ je namreč zahtevo prosilca v tem delu zavrgel in se pri tem skliceval na zahtevo prosilca z dne 14. 5. 2025 in z dne 29. 7. 2025, s katerima naj bi slednji zahteval posredovanje navedene dokumentacije. IP ugotavlja, da prosilec v nobeni od omenjenih zahtev ni zahteval posredovanja pogodb, naročilnic in računov, temveč zgolj  posredovanje dokumentov, ki jih je …… izdelala za Občino Stražo za plačilo 7.808,00 eu, kar pomeni, da je dejansko stanje v izpodbijanem sklepu ostalo nepopolno ugotovljeno.

(8) IP zaključuje, da se izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na pogodbe, naročilnice in račune ne da preizkusiti, in sicer iz naslednjih razlogov:

- organ se pred izdajo izpodbijanega sklepa ni prepričal o predmetu zahteve prosilca. Ni jasno, o čem je organ v postopku na prvi stopnji sploh odločal, posledično pa se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti,

-  ker se organ ni prepričal o predmetu zahteve prosilca, posledično tudi ni vsebinsko presojal zahtevanih dokumentov. Iz tega sledi, da se organ z dokumenti, ki naj bi bili predmet njegove presoje, po vsebini sploh ni seznanil in se posledično ni spuščal v vprašanje obstoja morebitnih zakonskih izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ ter s tem v zvezi ni presojal, ali je v konkretnem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ).

(9) Organ torej ni pravilno in popolno ugotovil dejanskega stanja, ki je pomembno za odločitev v predmetni zadevi, kar pomeni, da ni upošteval načel in določb ZUP. S tem je bistveno kršil pravila upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člen ZUP), zato je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

(10) Glede na vse navedeno je IP izpodbijani sklep, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil v delu, ki se nanaša na posredovanje pogodb, naročilnic oz. računov in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi informacijami in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

Napotki organu prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek

(11) Prvi in bistveni korak organa, ko bo odločal v ponovnem postopku, je ugotovitev, kateri dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca. Ko bo organ to ugotovil, se bo lahko opredelil do morebitnih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ je namreč v skladu z načelom materialne resnice, v postopku dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP) in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Odločbo je mogoče preizkusiti le, če ima vse sestavine, ki jih določa 214. člen ZUP. Organ se mora zato primarno opredeliti do vseh dokumentov, ki so predmet zahteve, torej jih identificirati na način, da bo jasno, o katerih dokumentih je sploh odločil (npr. s številko in/ali datumom ter naslovom posameznega dokumenta, ki je predmet presoje). Nato pa se mora glede zahtevanih dokumentov, za konkretne podatke v posameznih dokumentih in ne kar pavšalno, opredeliti do naslednjih vprašanj:

- ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ in

- če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa.

(12) IP še opozarja, da mora organ, skladno s 44. členom ZUP, ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Organ mora, ko bo ugotovil, katere dokumente presoja dati možnost subjektom, na katere se nanaša dokumentacija, da v postopek vstopijo kot stranski udeleženci in v postopku varujejo svoje pravice ali pravne koristi. V primeru, da se bodo postopka udeležili stranski udeleženci in bo organ prejel njihove morebitne odgovore, mora v skladu z načelom kontradiktornosti prosilcu omogočiti, da se seznani z izjavami stranskih udeležencev še pred izdajo odločbe in mu torej dati možnost, da se do njih opredeli. Če se bodo stranski udeleženci sklicevali na obstoj izjem po ZDIJZ, to seveda ne pomeni, da jim mora organ brezpogojno slediti oz. da je k temu »absolutno« zavezan, temveč je njegova dolžnost, da sam oceni, ali zahtevani podatki dejansko predstavljajo zatrjevano izjemo. Če tretje osebe vstopijo v postopek kot stranski udeleženci, je treba odločbo vročiti tudi njim, prav tako je treba v primeru prejema pritožbe zoper takšno odločbo, pred odstopom pritožbe IP, preostale stranke seznaniti s pritožbo in jim jo poslati v odgovor.

(13) Če bo organ v ponovnem postopku ugotovil, da se zahtevani podatki nanašajo tudi na podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ali na podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja, mora pri tem upoštevati 1. in 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da gre v navedenih primerih za absolutno prosto dostopne podatke, glede katerih ni mogoče zavrniti dostopa na podlagi izjem iz 5.a oz. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V tej zvezi IP izpostavlja tudi a26.a člen, ki določa, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

(14) Če bo organ ugotovil, da z določenimi dokumenti ne razpolaga, mora v obrazložitvi odločbe tudi ustrezno pojasniti ugotovitveni postopek na podlagi katerega temelji odločitev o neobstoju zahtevanih dokumentov.

(15) Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ v ponovljenem postopku lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). V postopku po ZDIJZ to pomeni, da mora biti v izreku odločbe odločeno o vseh zahtevkih stranke, poleg tega pa morajo biti posamično navedeni tudi konkretni dokumenti oziroma podatki, ki so bili predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu A se prekrije naslov bivališča posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

(16) Glede na navedeno je IP zaključil, da je pritožba delno utemeljena in odločil, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe. IP je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumentov, ki jih je za organ izdelala odvetniška družba, nasprotno pa je ugodil njegovi pritožbi v delu, ki se nanaša na posredovanje pogodb, naročilnic, računov, ker je ugotovil, da je podana bistvena kršitev postopka, zato je IP izpodbijano odločbo odpravil na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP in zadevo vrnil v ponovni postopek prvostopenjskemu organu, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(18) Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, s spremembi in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Zoper 2. in 3. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke