prosilec - Občina Žužemberk

POVZETEK:

V predmetni pritožbeni zadevi je prosilec od Občine Žužemberk zahteval podatke, povezane z oddajo posla v zvezi s prevozom osnovnošolskih otrok. Organ je njegovi zahtevi delno ugodil, delno zavrnil, saj z dokumenti ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti, saj ni razvidno, kateri konkretni dokumenti pri organu ustrezajo zahtevi prosilca in so bili predmet presoje organa. IP je tako ugotovil, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi česar je IP zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-513/2025/2

Datum: 14. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………, ki ga po pooblastilu zastopa ……. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 16. 10. 2025, zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju: organ), št. 090-22/2025-3 z dne 29. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Občine Žužemberk, št. 090-22/2025-3 z dne 29. 9. 2025, v 1. točki izreka odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovno odločanje.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 2. 9. 2025 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, za oddajo posla, v zvezi s prevozom osnovnošolskih otrok, ki so bili oddani po zadnjem razveljavljenem razpisu, in sicer za posredovanje: vseh zahtevkov za ponudbo prevozov sklop 1-2; pismeno korespondenco; pisne zahtevke za ponudbo; pisne ponudbe prispelih ponudb in naročilnico ali pogodbo, kjer je vidno, po kakšni ceni in kakšen je čas veljavnosti naročila.

(2) Organ je o prej navedeni zahtevi prosilca dne 29. 9. 2025 izdal odločbo št. 090-22/2025-3 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je pod 1. točko izpodbijane odločbe zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na kopije vseh zahtevkov za ponudbo prevozov sklop 1-2, pismeno korespondenco in pisne zahtevke za ponudbo, zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. Zahtevi prosilca v delu, ki se nanaša na kopije pisnih ponudb prispelih ponudb in naročilnice ali pogodbe, kjer je razvidna cena in čas veljavnosti naročila, je organ pod 2. točko izpodbijane odločbe ugodil.

(3) Prosilec je dne 16. 10. 2025 zoper 1. točko odločbe organa št. 090-22/2025-3 z dne 29. 9. 2025 vložil pritožbo zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja glede oddaje posla v zvezi s prevozom osnovnošolskih otrok in ni zahteval informacij samo po zadnjem razveljavljenem razpisu, temveč informacije o ponudbah prevozov otrok v Občini Žužemberk, sklop 1 in 2 po Javnem naročilu: Avtobusni prevozi za Občino Žužemberk sklop 1-2, JN004966/2025-EUe16/01, 25. julij 2025 in po povabilu za oddajo javnega naročila, na podlagi katerega je izdana naročilnica 25-144. Nadalje navaja, da je z izpodbijano odločbo organ skrčil obseg zahtevane informacije in vezal odgovor le na prevoz osnovnošolskih otrok po zadnjem razveljavljenem razpisu, medtem ko je prosilec zahteval celotno dokumentacijo obeh postopkov – javni razpis in povabilo, ker sta postopka po javnem razpisu, ki je bil razveljavljen, in ponudbe po povabilu, po mnenju prosilca povezana. Predlaga, da IP po 27. členu ZDIJZ od organa zahteva, da mu pošlje celotno zahtevano dokumentacijo in pritožbi ugodi.

(4) Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 3. 11. 2025, odstopil v reševanje IP. IP je pritožbo prejel 6. 11. 2025.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbijane odločbe ne izpodbija v delu 2. točke izreka, temveč zgolj v 1. točki izreka, torej v delu, ki se nanaša na kopije vseh zahtevkov za ponudbo prevozov sklop 1-2, pismeno korespondenco in pisne zahtevke za ponudbo.

(6) V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, o katerih konkretnih dokumentih je organ sploh odločal in ali organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca, in sicer kopijami vseh zahtevkov za ponudbo prevozov sklop 1-2, pismeno korespondenco in pisnimi zahtevki za ponudbo.

(7) Prvi in bistveni korak organa, ki odloča o zahtevku za dostop do informacij javnega značaja, je ugotovitev, kateri dokumenti so zahtevani in ali organ z njimi razpolaga. V obravnavanem primeru organ s prosilcem ni razjasnil, katere dokumente prosilec sploh zahteva. IP je z vpogledom v Portal javnih naročil ugotovil, da je Občina Žužemberk izvedla dva javna razpisa, ki bi lahko ustrezala zahtevi prosilca, in sicer: »Avtobusni prevozi za Občino Žužemberk sklop 1 in 2«  (JN004966/2025-EUe16/01, 25. 6. 2025) in »Avtobusni prevozi za Občino Žužemberk sklop 1 in 2«  (JN006823/2025-EUe16/01, 1. 9. 2025). Iz zahteve prosilca z dne 2. 9. 2025 ob tem jasno ne izhaja, kateri postopek je imel v mislih in na kaj se navezuje besedna zveza »posla v zvezi s prevozom osnovnošolskih otrok po zadnjem razveljavljenem razpisu«. Slednjega ni moč razbrati niti iz izpodbijane odločbe organa. Kadar je organ v dvomu, kaj je predmet zahteve prosilca in je organ zaradi tega ne more obravnavati, organ prosilca v skladu z 18. členom ZDIJZ pozove na dopolnitev nepopolne zahteve.

(8) IP nadalje pojasnjuje, da ZUP v 213. členu med drugim določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih stranke. Izrek mora biti kratek in določen, če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk. 214. člen ZUP pa opredeljuje kaj obsega obrazložitev odločbe, in sicer ta obsega razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

(9) IP je ugotovil, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti, saj ni razvidno, kateri konkretni dokumenti pri organu ustrezajo zahtevi prosilca in so bili predmet presoje organa. Zaradi skoposti obrazložitve, ki bi se nanašala na konkretni primer in obrazložitev razlogov, ki se ne nanašajo na konkretne dokumente, je organ v postopku zagrešil bistvene kršitve pravil postopka. IP je tako meni, da je podan razlog po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in jo je treba odpraviti.

(10)         ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. Ker je IP ugotovil, da je v obravnavani zadevi v postopku na prvi stopnji prišlo do absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, je treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(11)         V ponovljenem postopku je tako organ dolžan najprej v roku, ki ga določi organ, prosilca pozvati, da zahtevo dopolni in s tem razjasniti, kaj je predmet zahteve prosilca. Če prosilec zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena tega zakona in je zato organ ne more obravnavati, organ zahtevo zavrže (18. in 19. člen ZDIJZ).

V skladu s prvim in drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ napravi organ uradni zaznamek, če zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ugodi, če pa zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, pa mora o tem izdati pisno odločbo. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da za posamezen zahtevan podatek niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja ali če zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemo po 5.a ali 6. členu ZDIJZ (26. člen ZDIJZ). V pisni odločbi mora organ jasno opredeliti, kateri posamezni dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca in so bili predmet njegove presoje in zahtevane dokumente presoditi z vidika obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem, mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno napolnil vsebino obrazložitve in predvsem opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje in niso prosto dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št… . se prekrije ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja, ter odločiti o stroški postopka.

Če organ ugotovi, da z dokumenti ne razpolaga, mora svojo ugotovitev v obrazložitvi odločbe utemeljiti, in sicer na kakšen način je iskal zahtevane dokumente ter prišel do ugotovitve, da z dokumenti ne razpolaga.

(12)         Organ mora v formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja (kadar ne gre za primer iz prvega odstavka a26.a člena ZDIJZ), v skladu z določbo 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa, zato mora v postopek pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

(13)         IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, v 1. točki, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno uporabiti materialno pravo in ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP ter napotila IP.

(14)         V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15)         Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke