prosilec - Občina Žužemberk

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil do dokumentov, ki so predmet zahteve, niti v izreku izpodbijane odločbe niti v obrazložitvi le-te. Ker se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji, je IP odločil, da odločbo organa odpravi in vrne organu zadevo v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-490/2025/4

Datum: 17. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 2. 10. 2025, zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju organ), št. 090-21/2025-2 z dne 29. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 2. 10. 2025 se ugodi in se odločba Občine Žužemberk št. 090-21/2025-2 z dne 29. 9. 2025 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 2. 9. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje:

1. vseh dokumentov, ki se nahajajo v popisu zadeve št. 430-18/2022;

2. sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila »Izgradnja komunalne infrastrukture v poslovni coni Klek«, št. objave na Portalu javnih naročil JN002053/2025-SL1/01;

3. sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila »Rekonstrukcija regionalne ceste Stari Log – Dvor z ureditvijo priključka na OSC Jama pri Dvoru«, št. objave na Portalu javnih naročil JN006974/2023-L01, Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost;

4. sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila »Izgradnja kanalizacije Sadinja vas«, objavljenega na Portalu javnih naročil pod št. JN006751/2025-sl1/01 ter

5. sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila »Izgradnja kanalizacije Dvor – jug«, objavljenega na Portalu javnih naroči pod št. JN006752/2025-SL1/01.

Z zahtevno dokumentacijo se je želel seznaniti v obliki elektronskega zapisa, tj. s posredovanjem dokumentov na njegov elektronski naslov.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-21/2025-2 z dne 29. 9. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije. V obrazložitvi odločbe je povzel prosilčevo zahtevo ter navedel, da 6. člen ZDIJZ določa izjeme za primere, ko zakon, ki ureja javna naročila, določa drugače. Pri tem se sklicuje na 35. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJN-3), ki vsebuje določbe glede zaupnosti. Dodaja, da naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, pri čemer je dolžan zagotoviti varovanje podatkov, ki se štejejo za osebne ali tajne podatke.

(3) Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 2. 10. 2025 vložil pritožbo. V njej povzema svojo zahtevo ter obrazložitev izpodbijane odločbe ter dodaja, da organ ne pojasni, kateri podatki in v katerih dokumentih so v zahtevani dokumentaciji, od točke 1 do 5, označeni kot poslovna skrivnost. Nadalje navaja, da izpodbijana odločba ni obrazložena v skladu z 214. členom ZUP, zato je ni mogoče preizkusiti. Meni, da se njegova zahteva ne nanaša na dokumente, ki imajo status poslovne skrivnosti in tajnih podatkov v zvezi z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Izpostavlja, da gre za dokumentacijo, ki je v izrecni domeni organa in nima nobene povezave z gospodarskimi subjekti. Ob tem navaja status organa kot pravne osebe javnega prava, ki mora kot naročnik spoštovati določbe ZJN-3, med drugim tudi 66. člen citiranega člena, ki ureja začetek postopka oddaje javnega naročila. Iz navedenega razloga vztraja pri posredovanju dokumentov, navedenih v zahtevi z dne 2. 9. 2025.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, o konkretno katerih dokumentih je organ sploh odločal ter nadalje, ali je podana izjema varstva poslovne skrivnosti, na katero se je skliceval organ. Organ je namreč na podlagi izpodbijane odločbe, s sklicevanjem na določbe ZDIJZ in ZJN-3, prosilcu zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije.

(7) Prvi in bistveni korak organa, ki odloča o zahtevku za dostop do informacij javnega značaja, je ugotovitev, kateri dokumenti so zahtevani in ali organ z njimi sploh razpolaga. V obravnavanem primeru ni jasno, konkretno katere dokumente je organ presojal, oziroma na katere dokumente je organ apliciral zatrjevano izjemo, saj slednje ni razvidno iz izreka izpodbijane odločbe. Prav tako tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, o katerih dokumentih je organ odločal, niti niso razvidni konkretni razlogi, zaradi katerih je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Obrazložitev namreč ostaja zgolj na deklaratorni ravni, s pavšalnim sklicevanjem na določbo 6. člena ZDIJZ in 35. člen ZJN-3. Takšnih pavšalnih navedb se ne da preizkusiti. Organ sicer navaja, da naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, pri čemer je dolžan zagotoviti tudi varovanje podatkov, ki štejejo za osebne ali tajne podatke, pri čemer nikjer ne obrazloži in izkaže izpolnjevanja zakonskih pogojev za obstoj izjeme poslovne skrivnosti bodisi po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) bodisi po Zakonu o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljevanju ZPosS). Uporaba predpisa je odvisna od datuma nastanka dokumenta. Iz navedenega razloga izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj so razlogi za zavrnitev dostopa navedeni pavšalno, zato iz nje ni razvidno, na katera dejstva in izvedene dokaze je organ oprl svojo odločitev in kakšen ugotovitveni postopek ga je pripeljal do zaključka, da je treba dostop v celoti zavrniti. Zaradi skoposti obrazložitve, ki bi se nanašala na konkretni primer in obrazložitev razlogov, ki se ne nanašajo na konkretne dokumente, bi bilo po presoji IP opredeljevanje IP do materialnopravnega stališča organa o obstoju zatrjevane izjeme preuranjeno.

(8) IP ugotavlja, da takšen izrek in obrazložitev ne omogočata preizkusa izpodbijane odločbe, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijani odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. V nadaljevanju IP organu podaja navodila, v čem je treba dopolniti postopek.

(9) Odločbo je mogoče preizkusiti le, če ima vse sestavine, ki jih določa 214. člen ZUP. Organ se mora zato primarno opredeliti do vseh dokumentov, ki so predmet zahteve, torej jih identificirati na način, da bo jasno, o katerih dokumentih je sploh odločil (npr. s številko in/ali datumom ter naslovom posameznega dokumenta, ki je predmet presoje). Nato pa se mora glede zahtevanih dokumentov, za konkretne podatke v posameznih dokumentih in ne kar pavšalno, opredeliti do naslednjih vprašanj:

- ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ in

- če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.

(10) Prav tako IP opozarja, da mora organ, skladno s 44. členom ZUP, ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. V primeru, da se bodo postopka udeležile tudi zainteresirane tretje osebe in bo organ prejel njihove morebitne odgovore, mora v skladu z načelom kontradiktornosti prosilcu omogočiti, da se seznani z izjavami stranskih udeležencev še pred izdajo odločbe in mu torej dati možnost, da se do njih opredeli. Če se bodo stranki udeleženci sklicevali na obstoj izjem po ZDIJZ, to seveda ne pomeni, da jim mora organ brezpogojno slediti oz. da je k temu »absolutno« zavezan, temveč je njegova dolžnost, da sam oceni, ali zahtevani podatki dejansko predstavljajo zatrjevano izjemo.

(11) Nadalje IP poudarja, da mora organ v primeru sklicevanja na poslovno skrivnost izkazati izpolnjevanje zakonskih pogojev, pri čemer mora pri uporabi določb relevantnega zakona izhajati iz datuma nastanka dokumenta in upoštevaje ugotovljeno presojati obstoj izjeme poslovne skrivnosti po določbah ZGD-1 (dokumenti nastali pred dnem 20. 4. 2019) ali po določbah ZPosS (dokumenti nastali po 20. 4. 2019). Če bo organ tudi v ponovljenem postopku vztrajal in izkazal obstoj izjeme poslovne skrivnosti, pa je nadalje njegova dolžnost, da preizkusi, ali gre za podatke, ki so po zakonu javni, ali za informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ker teh podatkovni mogoče določiti za poslovno skrivnost. Absolutno javnost podatkov tako določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, če gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev ali opravljanjem javne funkcije. Kot je IP že večkrat opozoril, se mora vsak, ki stopa v pogodbeni odnos, ki ima elemente javnega sektorja in na podlagi katerega prejme javna sredstva, zavedati, da postanejo določeni podatki, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju, javni.

(12) Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti ali katero drugo izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih informacij. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi odločbe določno navesti, katero informacije je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.).

(13) Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

(14) V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke