prosilec - Občina Žužemberk

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ s sklepom zavrgel zahtevo, ker naj bi o zahtevanih dokumentih že odločil z odločbo. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da dejansko ni bilo sporno, da je organ o zahtevanih dokumentih že pravnomočno odločil, sporno pa je bilo vprašanje, ali zahtevana drugačna oblika dostopa, vpliva na uporabo instituta »ne dvakrat o isti stvari« (»ne bis in idem«), ki jo ureja 129. člen ZUP. IP je poudaril, da je pravica do izbire načina seznanitve z zahtevano informacijo dejansko na strani prosilca, in jo je organ dolžan upoštevati. Vendar pa je primarno ključno, da organ odloči, ali zahtevane informacije sploh sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, oblika dostopa je namreč zgolj izvršitev te odločitve. Organ je z odločbo dostop zavrnil zaradi podane izjeme, zato takšna presoja nedvomno zajema tudi druge oblike dostopa, tudi vpogled. Povedano drugače, zaradi drugačnega načina seznanitve, odločitev organa vsebinsko ne bi bila drugačna. IP je pritožbo zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-444/2025/6

Datum: 19. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbah (dalje prosilec), obe z dne 3. 9. 2025, zoper sklep Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (dalje organ), št. 090-16/2025-2 z dne 13. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 3. 9. 2025 zoper sklep Občine Žužemberk, št. 090-16/2025-2 z dne 13. 8. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 29. 7. 2025 na organ vložil zahtevo po ZDIJZ. Navedel je, da mu je organ z odločbo št. 090-9/2025-3 z dne 23. 7. 2025 zavrnil dostop do kopij dokumentov, ki jih je Odvetniška družba., izdelala za Občino Žužemberk, za plačilo 7.898,00 eur. Tokrat pa zahteva vpogled v te dokumente ter vpogled v zadevo 090-9/2025.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil s sklepom, št. 090-16/2025-2 z dne 13. 8. 2025, s katerim je zahtevo v celoti zavrgel. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se je organ skliceval na 129. člen ZUP, ki organu nalaga, da preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali soji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Organ je navedel, da je prosilec dne 14. 5. 2025 podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteva se je nanašala na pridobitev kopij dokumentov, ki jih je Odvetniška družba, izdelala za Občino Žužemberk, za plačilo 7.808,00 eur. Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-9/2025-3 z dne 23. 7. 2025, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Glede zahtevanega spisa zadeve št. 090-9/2025 pa je organ poudaril, da zadeva, poleg odločbe št. 090-9/2025-3 z dne 23. 7. 2025, vročene 25. 7. 2025, vsebuje še sklep o podaljšanju št. 090-9/2025-2 z dne 4. 6. 2025, ki je bil prosilcu vročen 9. 6. 2025 ter prosilčevo zahtevo št. 090-9/2025-1, ki jo je vložil dne 14. 5. 2025. Glede na dejstvo, da je organ o isti upravni zadevi že odločil, tudi z zavrnilno odločbo, je organ odločil tako, kot je navedeno v izreku izpodbijanega sklepa.

(3) Zoper zgoraj navedeni sklep je prosilec dne 3. 9. 2025 vložil pritožbi, v katerih je navedel, da je organ z odločbo št. 090-9/2025-3 z dne 23. 7. 2025 odločil o pridobitvi kopij dokumentov, zato ne drži trditev organa, da je na podlagi zahtevka z dne 14. 5. 2025 zahteval tudi vpogled v ta spis. Prosilec zatrjuje, da je takrat zahteval samo kopije dokumentov v fizični obliki in da organ v izpodbijanem sklepu ni obrazložil, zakaj mu zavrača zahtevo za vpogled. Prosilec je izrecno navedel, da se zoper to odločbo ni pritožil zaradi razloga, ki izhaja iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. V drugi pritožbi pa je nadalje prosilec obširno izrazil nestrinjanje z odločitvijo organa, da mu je z odločbo št. 090-9/2025-3 z dne 23. 7. 2025 zavrnil dostop do zahtevanih informacij zaradi izjeme varstva poslovne skrivnosti in da naj IP preveri, ali so zahtevani dokumenti dejansko označeni kot poslovna skrivnost. IP teh navedb prosilca ni povzemal, saj za konkretni pritožbeni postopek niso relevantne, ker omenjena odločba ni predmet preizkusa IP, temveč je to zgolj sklep št. 090-16/2025-2 z dne 13. 8. 2025, s katerim je organ zahtevo prosilca zavrgel.

(4) Organ je z dopisom št. 090-16/2025-5 z dne 22. 9. 2025 odstopil pritožbi prosilca s prilogami v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti sklep v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Sklep preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe

(6) Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je s sklepom zavrgel zahtevo prosilca z dne 29. 7. 2025, ker naj bi bilo o zahtevanih informacijah že odločeno.  

(7) Skladno s 129. členom ZUP organ najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. V postopkih po ZDIJZ to pomeni, da v primeru, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja še v teku (torej da še ni pravnomočno zaključen) ali če je pravnomočno zaključen, pa se dejanske okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilec od istega organa oz. zavezanca nima vedno znova pravice zahtevati istih dokumentov.

(8) IP ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru navedel, da je bilo o zahtevanih informacijah že odločeno z odločbo št. 090-9/2025 z dne 23. 7. 2025, pri čemer je prosilec v pritožbi izrecno navedel, da se zoper navedeno odločbo ni pritožil in da tokrat zahteva vpogled. To pomeni, da dejansko ni sporno, da je organ o zahtevanih dokumentih že pravnomočno odločil z odločbo št. 090-9/2025 z dne 23. 7. 2025. Sporno pa je vprašanje, ali zahtevana drugačna oblika dostopa, vpliva na uporabo instituta »ne dvakrat o isti stvari« (»ne bis in idem«), ki jo ureja 129. člen ZUP.

(9) Pravica do izbire načina seznanitve z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis) je dejansko na strani prosilca (17. člen ZDIJZ), in jo je organ dolžan upoštevati. Vendar pa je primarno ključno, da organ odloči, ali zahtevane informacije sploh sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, oblika dostopa je namreč zgolj izvršitev te odločitve (razen, če se organ sklicuje na varstvo avtorskih pravic, kar pa v obravnavanem primeru ni vprašanje). Z odločbo št. 090-9/2025 z dne 23. 7. 2025 je organ presojal dostop do zahtevanih informacij in odločil, da se dostop do fotokopije dokumentov zavrne zaradi podanih izjem, ki pa niso bile avtorske pravice, zato takšna presoja nedvomno zajema tudi druge oblike dostopa, tudi vpogled. Povedano drugače, zaradi drugačnega načina seznanitve, odločitev organa vsebinsko ne bi bila drugačna. Zato je IP sledil odločitvi organa, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pri čemer ni razvidno, da bi se dejansko stanje ali pravna podlaga spremenila. Prosilec se namreč v pritožbi sklicuje na okoliščine, ki so bile znane že v času odločanja organa in IP, zato je organ utemeljeno zahtevo s sklepom zavrgel, na podlagi četrtega odstavka 129. člena ZUP.

(10) IP ob tem posebej poudarja, da je bil v tem postopku predmet preizkusa zgolj izpodbijani sklep, zato se v meritorno odločitev o zahtevnih dokumentih, o katerih je organ odločil z odločbo št. 090-9/2025 z dne 23. 7. 2025, IP ni spuščal, saj za to ni imel pravne podlage.

(11) Glede na navedeno je IP v tem pritožbenem postopku ugotovil, da so izpolnjeni pogoji, ki jih za zavrženje določa 129. člen ZUP, kar pomeni, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper sklep št. 090-16/2025-2 z dne 13. 8. 2025, kot neutemeljeno zavrnil.

(12) Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke