prosilec - Občina Žužemberk

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval pogodbo in račune za opravljene storitve določene družbe, organ pa je zahtevo zavrnil zaradi zlorabe pravice po ZDIJZ. IP obrazložitvi organa ni sledil, saj v pritožbeni zadevi ni ugotovil, da bi prosilec želel zlorabiti pravico dostopa do informacij javnega značaja. IP je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevane dokumente s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. V preostalem delu je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-350/2024/11

Datum:   22. 11. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 16. 8. 2024, zoper odločbo št. 090-24/2024-3 z dne 12. 8. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 16. 8. 2024 zoper odločbo Občine Žužemberk, št. 090-24/2024-3 z dne 12. 8. 2024, se delno ugodi in se odločba v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

- Pogodbo o sodelovanju št. 2017-143/P-2 z dne 24. 1. 2023, pri čemer je dolžan prekriti vsa imena in priimke, navedene v prvem odstavku 4. člena (razen imena in priimka direktorice),

- Aneks št. 1 k Pogodbi o sodelovanju št. 2017-143/P-2 z dne 7. 2. 2024,

- Račun št. 26-23 z dne 10. 2. 2023,

- Račun št. 75-23 z dne 8. 3. 2023,

- Račun št. 135-23 z dne 7. 4. 2023,

- Račun št. 213-23 z dne 8. 5. 2023,

- Račun št. 287-23 z dne 7. 6. 2023,

- Račun št. 365-23 z dne 5. 7. 2023,

- Račun št. 441-23 z dne 4. 8. 2023,

- Račun št. 513-23 z dne 6. 9. 2023,

- Račun št. 593-23 z dne 6. 10. 2023,

- Račun št. 677-23 z dne 6. 11. 2023,

- Račun št. 774-23 z dne 7. 12. 2023,

- Račun št. 863-23 z dne 31. 12. 2023,

- Račun št. 28-24 z dne 6. 2. 2024,

- Račun št. 99-24 z dne 6. 4. 2024,

- Račun št. 174-24 z dne 5. 5. 2024,

- Račun št. 256 z dne 9. 5. 2024,

- Račun št. 334-24 z dne 5. 7. 2024,

- Specifikacijo opravljenih storitev z dne 7. 6. 2023, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je dokument podpisala po pooblastilu,

- Specifikacijo opravljenih storitev z dne 5. 7. 2023, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je dokument podpisala po pooblastilu,

- Specifikacijo opravljenih storitev z dne 4. 8. 2023, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je dokument podpisala po pooblastilu,

- Specifikacijo opravljenih storitev z dne 6. 9. 2023, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je dokument podpisala po pooblastilu,

- Specifikacijo opravljenih storitev z dne 6. 10. 2023,

- Specifikacijo opravljenih storitev z dne 7. 12. 2023,

- Specifikacijo opravljenih storitev z dne 5. 4. 2024,

- Specifikacijo opravljenih storitev z dne 9. 5. 2024.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 5. 7. 2024 od organa zahteval kopijo pogodbe, računov za leto 2023 in 2024 iz katerih bo vidna specifikacija opravljenih storitev, ki jih je za občino opravila družba …, Ljubljana. Od organa je zahteval tudi odgovor, ali pri organu ni nikogar, ki bi bil sposoben pripraviti vprašanja za kandidate, ki so se prijavili na razpis, brez zapravljanja občinskega denarja.

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na zlorabo pravice. Meni, da je namen zahteve obračunavanje z zaposlenimi na občini.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo in navedel, da organ šikaniranja ni ugotavljal niti izkazal, njegovi očitki pa so nedokazani in arbitrarni. Podatki, ki jih je zahteval niso varovani osebni podatki, ampak so prosto dostopne informacije, ki kažejo na porabo javnih sredstev.

(4) Organ je pritožbo prosilca, v skladu s prvim odstavkom 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-24/2024-5 z dne 2. 9. 2024.

(5) Ker organ ni spoštoval drugega odstavka 245. člena ZUP, ga je IP dne 6. 9. 2024 pozval, da mu odstopi tudi vso relevantno dokumentacijo, kar je organ storil, IP pa je dokumente prejel dne 16. 9. 2024.

(6) IP je dne 25. 9. 2024 v postopek pozval stranskega udeleženca, …, ki je stransko udeležbo dne 30. 9. 2024 priglasil in navedel, da ima pogodba o sodelovanju št. 2017-143/P-2 s pripadajočimi aneksi naravo poslovne skrivnosti.

Pritožba je delno utemeljena.

(7) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec prereka izpodbijano odločbo v celoti.

(8) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ in zatrjeval, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredeljuje do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane.

1.     O zlorabi pravice

(9) Na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(10) V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(11) IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

(12) Iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 ter sodbe št. I U 490/2020-28 z dne 15. 9. 2021 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.

(13) Iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

(14) Z vpogledom v vsebino obravnavane zahteve IP ugotavlja, da organ ni uspel izkazati šikanoznega značaja vloge. Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da je zahteva podana z namenom onemogočanja normalnega delovanja ali če bi bile v njej izražene številne negativne vrednostne sodbe in žalitve, provokacije in s tem navidezno uveljavljanje pravic. Obravnavana zahteva (in tudi pritožba) nimata takšne vsebine.

(15) Po oceni IP tudi ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetnih zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi obravnavana zahteva prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela organu bi povzročile in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti, oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ za obsežnejše zahteve podaljša rok za odločanje celo do 30 delovnih dni.

(16) Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bil posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je utemeljitev zlorabe pravice dostopa po ZDIJZ v konkretnem primeru povsem nekonkretizirana in pavšalna.

(17) Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru odvzem pravice iz 39. člena Ustave ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti.^[1] Skladno s prakso Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih postopkov, ki tečejo pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, odtehtale težo posega v pravico prosilca glede dostopa do informacij javnega značaja.

(18) IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(19) V postopku po ZDIJZ prav tako ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva vsakdo, pri čemer pa ne gre za zlorabo dostopa do informacij javnega značaja. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

(20) Organ je IP poslal tudi dopis, v katerem je izpostavil različna neprimerna sporočila prosilca in po mnenju organa neprimeren odnos do zaposlenih, vendar slednje ne predstavlja obnašanja prosilca v tem konkretnem upravnem postopku, oz. ne dosega stopnje, da bi zaradi tega bilo mogoče ustavno pravico prosilca dostopati do informacij javnega značaja, v obravnavani zadevi omejiti.

(21) Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal posameznih zahtevanih dokumentov z vidika obstoja informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, s tem, ko je organ zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.

2.     O informaciji javnega značaja

(22) V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti in, ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

(23) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(24) Organ je na poziv IP temu posredoval dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval, ta pa predstavlja naslednje dokumente, ki so hkrati vsi tudi predmet tega pritožbenega postopka:

- Pogodba o sodelovanju št. 2017-143/P-2 z dne 24. 1. 2023,

- Aneks št. 1 k Pogodbi o sodelovanju št. 2017-143/P-2 z dne 7. 2. 2024,

- Račun št. 26-23 z dne 10. 2. 2023,

- Račun št. 75-23 z dne 8. 3. 2023,

- Račun št. 135-23 z dne 7. 4. 2023,

- Račun št. 213-23 z dne 8. 5. 2023,

- Račun št. 287-23 z dne 7. 6. 2023,

- Račun št. 365-23 z dne 5. 7. 2023,

- Račun št. 441-23 z dne 4. 8. 2023,

- Račun št. 513-23 z dne 6. 9. 2023,

- Račun št. 593-23 z dne 6. 10. 2023,

- Račun št. 677-23 z dne 6. 11. 2023,

- Račun št. 774-23 z dne 7. 12. 2023,

- Račun št. 863-23 z dne 31. 12. 2023,

- Račun št. 28-24 z dne 6. 2. 2024,

- Račun št. 99-24 z dne 6. 4. 2024,

- Račun št. 174-24 z dne 5. 5. 2024,

- Račun št. 256 z dne 9. 5. 2024,

- Račun št. 334-24 z dne 5. 7. 2024,

- Specifikacija opravljenih storitev z dne 7. 6. 2023,

- Specifikacija opravljenih storitev z dne 5. 7. 2023,

- Specifikacija opravljenih storitev z dne 4. 8. 2023,

- Specifikacija opravljenih storitev z dne 6. 9. 2023,

- Specifikacija opravljenih storitev z dne 6. 10. 2023,

- Specifikacija opravljenih storitev z dne 7. 12. 2023,

- Specifikacija opravljenih storitev z dne 5. 4. 2024,

- Specifikacija opravljenih storitev z dne 9. 5. 2024.

(25) Organ je dne 24. 9. 2024 dodatno pojasnil, da posebnih specifikacij za januar, februar, marec, april, september, december 2023 in za januar, februar in maj 2024 nima, ker je specifikacija navedena že na računu samem. IP pojasnjuje, da v delu zahteve prosilca, v katerem je postavljal vprašanja in spraševal za mnenje organa, ne gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, saj prosilec na podlagi ZDIJZ nima pravice od organa zahtevati odgovorov, zato tega dela zahteve IP v okviru te pritožbe ni obravnaval.

3. O izjemi poslovne skrivnosti

(26) V zvezi s navedbo stranskega udeleženca, da ima pogodba naravo poslovne skrivnosti, je IP v nadaljevanju presojal tudi navedeno izjemo. Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu ZGD-1) pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da je pogodba nastala po uveljavitvi ZPosS, je treba pri presoji poslovne skrivnosti treba upoštevati tega zakona.

(27) Pojem poslovne skrivnosti po prvem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

1.      je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

2.      ima tržno vrednost;

3.      imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (drugi odstavek).

(28) Ne glede na navedeno pa je treba upoštevati še tretji odstavek 2. člena ZPosS, ki določa, da se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

(29) IP ugotavlja, da navedena pogodba ne more predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, saj gre za podatek o porabi javnih sredstev, ta pa predstavlja podatek, ki je javen že po zakonu. Pogodba je namreč sklenjena z občino in je odplačna, kar pomeni, da občina v zameno za plačilo prejme storitve, ki jih zagotavlja stranski udeleženec. Podatki o porabi javnih sredstev (višina plačila, storitve, ki so zagotovljene za plačilo, pogoji izvajanja teh storitev idr.) so podatki, ki so javni že na podlagi zakona. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ v prvi alineji namreč določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena (ki določa izjeme od prostega dostopa, med drugim tudi izjemo poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.

(30) ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javni sredstev) je v postopkih treba razlagati široko (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, kot tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije oz. znesek na pogodbi, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. K široki razlagi pojma poraba javnih sredstev napotuje tudi sodba Upravnega sodišča opr. št. I U 1034/2019-24 z dne 29. 2. 2024 (tč. 30), in sicer so podatki o porabi javnih sredstev tudi podatki, ki imajo ali bi lahko imeli vpliv na porabo javnih sredstev.

(31) Kot izhaja iz prakse Upravnega sodišča (glej sodbo opr. št. I U 2856/2017-38 z dne 17. 2. 2021, tč. 22), v primerih, ko je pogodba zaokrožena celota in so določbe v njej povezane z istim pravnim poslom (v konkretnem primeru z naročilom odplačne storitve, ki predstavlja porabo javnih sredstev), ni mogoče zavzeti stališča, da določeni členi, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, s samo porabo niso povezani. Z namenom same pogodbe so neposredno povezana tudi preostala določila pogodbe, kot zaveze, garancije in dolžnosti pogodbenih strank. Če bi bila razkrita zgolj pogodbena vrednost, bi to bistveno okrnilo transparentnost in preglednost porabe javnih sredstev.

(32) Glede na navedeno je IP sklenjeno pogodbo v celoti štel kot dokument, ki izkazuje porabo javnih sredstev občine. IP pripominja, da bi enako veljalo tudi za račune in specifikacije, četudi stranski udeleženec teh dokumentov ni opredelil kot svojo poslovno skrivnost.

(33) IP ob tem opozarja tudi na stališče Upravnega sodišča (glej sodbo opr. št. I U 1126/2017-68 z dne 13. 2. 2019, tč. 23), da je treba upoštevati, da se mora vsakdo, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Vsakdo ima namreč pravico vedeti, kako se razpolaga z javnim sredstvi, ne glede na to, ali je drug partner v nekem poslu, kjer javnopravni subjekt razpolaga z javnimi sredstvi, oseba javnega prava ali zasebnopravni subjekt.

4. O izjemi varstva osebnih podatkov

(34) IP je ob pregledu obravnavanih dokumentov ugotovil, da vsebujejo osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(35) Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(36) IP je nadalje ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, kot jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(37) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(38) Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

(39) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(40) Dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke: ime in priimek direktorice stranskega udeleženca, ime in priimek župana organa, izvajalce storitev, skrbnike pogodbe, podpisnike specifikacij.

(41) IP ugotavlja, da je zakonska podlaga za razkritje imena in priimka župana in skrbnika pogodbe na strani občine podana v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke javnih funkcionarjev oz. javnih uslužbencev, v povezavi z njihovim delovnim razmerjem oz. opravljanjem javne funkcije. Podatki direktorice stranskega udeleženca so javni, saj so vpisani v poslovni register in javno objavljeni na spletni strani AJPES. Ni dovoljeno razkriti imen in priimkov tistih posameznikov, ki so v dokumentih navedeni kot zaposleni pri stranskem udeležencu, saj podlage za razkritje posameznikov, zaposlenih v zasebnem sektorju (ki niso hkrati zakoniti zastopniki gospodarskih družb) ni, prav tako je IP v obravnavani zadevi ni našel.

5. Sklepno

(42) Skladno z ugotovitvami IP, da za razkritje navedenih varovanih osebnih podatkov, ni pravne podlage, mora organ te podatke na posredovanih dokumentih prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop, v skladu s 7. členom ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke  izreka te odločbe.

(43) Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, je IP izpodbijano odločbo organa, delno odpravil in organu naložil, da  mora  prosilcu posredovati zahtevane dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih prekriti in dokumente s katerimi organ ne razpolaga, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(44) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(45) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Nujnost izvedbe te presoje izhaja iz pretekle prakse IP in Upravnega sodišča (npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013).