prosilec - Občina Žužemberk

POVZETEK:

Prosilec je zahteval kopije bančnih garancij za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti za tri pogodbe sklenjene med organom in izvajalcem, ki je bil izbran po javnem naročilu. Organ je zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da gre za zlorabo pravice. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da zloraba pravice ni bila podana. Ugotovil je, da organ razpolaga z zahtevano dokumentacijo, in sicer s tremi bančnimi garancijami, ki jih je organ poslal IP v pritožbenem postopku. IP je ugotovil, da so informacije prosto dostopne razen v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, zato je pritožbi prosilca delno ugodil. Iz prakse IP namreč izhaja, da so bančne garancije oziroma garancije za izvedbo posla, ki so bile predložene na podlagi določil javnega naročila, absolutno javni podatek (glej na primer odločbo IP št. 090-347/2022 z dne 24. 1. 2023).

 

ODLOČBA:

Številka: 090-337/2024/6

Datum: 8. 10. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …..(v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 8. 2024, zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju organ), št. 090-27/2024-2 z dne 1. 8. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 7. 8. 2024 zoper odločbo Občine Žužemberk, št. 090-27/2024-2 z dne 1. 8. 2024, se delno ugodi in se odločba v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki, na njegov elektronski naslov, posredovati kopije naslednjih dokumentov, pri čemer mora organ v vseh dokumentih prekriti navedbo predstavnikov zavarovalnice:

-       Garancija za dobro izvedbo posla po EPGP, Številka garancije: TK49901948747 z dne 7. 6. 2022,

-       Kavcijsko zavarovanje zavarovalnice za dobro in pravočasno izvedbo del po EPGP 758, Številka garancije TK49902028471 z dne 22. 11. 2022,

-       Dodatek h kavcijskemu zavarovanju za dobro in pravočasno izvedbo del po EPGP 758, Številka dodatka: 1, Številka garancije: TK49902028471, z dne 16. 5. 2023,

-       Dodatek h kavcijskemu zavarovanju za dobro in pravočasno izvedbo del po EPGP 758, Številka dodatka: 2, Številka garancije: TK49902028471, z dne 9. 8. 2023,

-       Garancija za dobro izvedbo posla po EPGP, Številka garancije: TK49901792348 z dne 4. 6. 2021.

2.     V delu, ki se nanaša na navedbo predstavnikov zavarovalnice, se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 8. 7. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da zahteva kopije bančnih garancij za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti za naslednje pogodbe med Občino Žužemberk in družbo …., d. o. o.: - sanacija ceste Stavča vas – Jama, pogodba z dne 11. 5. 2022, točka 7.0 garancije v višini 10% od vrednosti posla z vključenim DDV, - Ureditev OC Jama, pogodba z dne 18. 10. 2022, točka 7.0 garancije v višini 10% od vrednosti posla z vključenim DDV, - izvedba rekonstrukcije ceste Podlipa, pogodba z dne 21. 5. 2021, točka 7.0 garancije v višini 10% od vrednosti posla z vključenim DDV.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-27/2024-2 z dne 1. 8. 2024, s katero je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na zlorabo pravice. Meni, da je namen zahteve obračunavanje z zaposlenimi na občini. Navaja, da prosilec naslavlja neštete zahteve za IJZ, pri čemer organ ugotavlja, da pridobljene informacije uporabi za šikanozno obravnavanje tistih, na katere se informacije nanašajo.

(3) Prosilec je dne 7. 8. 2024 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo in navedel, da organ šikaniranja ni ugotavljal niti izkazal, njegovi očitki pa so nedokazani in arbitrarni. Ni vložil neštetih zahtev. Podatki, ki jih je zahteval, niso varovani podatki, ampak so prosto dostopne informacije.

(4) Organ je pritožbo prosilca, v skladu s prvim odstavkom 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-27/2024-4 z dne 20. 8. 2024. Po prejemu pritožbe je IP preveril in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Dne 3. 9. 2024 pa je organ pozval na dostavo zahtevane informacije, ki jo je IP prejel dne 6. 9. 2024.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec prereka izpodbijano odločbo v celoti.

(6) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval in zatrjeval, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredelil do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane.

1.     O zlorabi pravice

(7) Na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacije javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(8) V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(9) IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

(10) Iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 ter sodbe št. I U 490/2020-28 z dne 15. 9. 2021 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.

(11) Iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

(12) Z vpogledom v vsebino obravnavane zahteve IP ugotavlja, da organu ni uspelo izkazati šikanoznega značaja vloge. Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da je zahteva podana z namenom onemogočanja normalnega delovanja ali če bi bile v njej izražene številne negativne vrednostne sodbe in žalitve, provokacije in s tem navidezno uveljavljanje pravic. Obravnavana zahteva (in tudi pritožba) nimata takšne vsebine, je vrednostno nevtralna, korektna in ni žaljiva.

(13) Po oceni IP tudi ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi obravnavana zahteva prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela organu bi povzročile in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti, oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ za obsežnejše zahteve podaljša rok za odločanje celo do 30 delovnih dni.

(14) Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bil posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je utemeljitev zlorabe pravice dostopa po ZDIJZ v konkretnem primeru povsem nekonkretizirana in pavšalna.

(15) Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru odvzem pravice iz 39. člena Ustave ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti.^[1] Skladno s prakso Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih postopkov, ki tečejo pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, odtehtale težo posega v pravico prosilca glede dostopa do informacij javnega značaja.

(16) IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(17) V postopku po ZDIJZ prav tako ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo, pri čemer pa ne gre za zlorabo dostopa do informacij javnega značaja. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

(18) Organ je IP poslal tudi dopis, v katerem je izpostavil različna neprimerna sporočila prosilca in po mnenju organa neprimeren odnos do zaposlenih, vendar slednje ne predstavlja obnašanja prosilca v tem konkretnem upravnem postopku, oz. ne dosega stopnje, da bi zaradi tega bilo mogoče ustavno pravico prosilca dostopati do informacij javnega značaja, v obravnavani zadevi omejiti.

(19) Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal posameznih zahtevanih dokumentov z vidika obstoja informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, s tem, ko je organ zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrnil zaradi zlorabe pravice, se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.

Presoja zahtevanih informacij javnega značaja

(20) V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Ker je v pritožbenem postopku na poziv IP za dostavo zahtevanih informacij organ poslal naslednje dokumente: - Garancija za dobro izvedbo posla po EPGP, Številka garancije: TK49901948747 z dne 7. 6. 2022, - Kavcijsko zavarovanje zavarovalnice za dobro in pravočasno izvedbo del po EPGP 758, Številka garancije TK49902028471 z dne 22. 11. 2022 z dvema dodatkom in - Garancija za dobro izvedbo posla po EPGP, Številka garancije: TK49901792348 z dne 4. 6. 2021, je IP zaključil, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Navedeni dokumenti predstavljajo garancije Zavarovalnice Triglav za dobro izvedbo posla družbe …., d. o. o kot izvajalca javnih naročil. Organ je namreč z navedeno družbo kot izvajalcem javnih naročil sklenil tri pogodbe, na katere se je v zahtevi skliceval tudi prosilec. V skladu z določbami teh pogodb, in sicer pogodbe za sanacijo ceste Stavča vas – Jama, pogodba z dne 11. 5. 2022, je garancija določena v točki 7.0 pogodbe. Za ureditev OC Jama, pogodba z dne 18. 10. 2022, točka 7.0 pogodbe in pogodba izvedba rekonstrukcije ceste Podlipa, pogodba z dne 21. 5. 2021, točka 7.0 pogodbe. IP ugotavlja, da iz prakse IP izhaja, da so bančne garancije oziroma garancije za izvedbo posla, ki so bile predložene na podlagi določil javnega naročila, absolutno javni podatek (glej na primer odločbo IP št. 090-347/2022 z dne 24. 1. 2023). Kot izhaja iz vseh treh pogodb, so izvajalci dolžni v 15 dneh od dne podpisa pogodbe kot pogoj za veljavnost pogodbe, naročniku izročiti brezpogojno finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v zahtevani obliki in v enakem besedilu, kot ga vsebuje vzorec razpisne dokumentacije. Na podlagi navedenega IP brez dvoma zaključuje, da predstavlja predmetna garancija dokument, ki ga je organ kot naročnik zahteval kot pogoj za dopustnost ponudbe in tudi določil njeno vsebino z vnaprej pripravljenim in objavljenim obrazcem. Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, javni del ponudbe nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere primerno ponudbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna.

(21) Poleg tega IP poudarja, da gre v obravnavanem primeru za podatke izbranega ponudnika, ki je sklenil pogodbo z občino, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

(22) IP ugotavlja še, da garancija na koncu vsebuje osebne podatke dveh podpisnikov (ime in priimek). Ker IP ocenjuje, da za razkritje teh podatkov ni ustrezne pravne podlage, upoštevaje določbe prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, je IP v tem delu organu naložil, da jih prekrije. IP je tako odločil o delnem dostopu do bančnih garancij in njihovih dodatkov, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja..

(23) Glede na to, da je IP v obravnavanem primeru odločil, da informacije javnega značaja predstavljajo podatki, ki so po zakonu javni, v postopek ni pritegnil oseb, na katere se nanašajo informacije v prvi točki izreka te odločbe. Pri tem se IP sklicuje na a26.a člen ZDIJZ, na podlagi katerega je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavanem primeru. Z navedeno določbo je zakonodajalec institut stranske udeležbe (in s tem povezane stroške postopka) v ZDIJZ-F uredil specialno glede na splošno ureditev v zakonodaji, ki ureja upravni postopek (ZUP) in omogočil, da v primerih, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu jasna in kakršnokoli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oz. spremeniti odločitve organa, ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. osebnih podatkov,..) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes. Povedano drugače, s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ je torej zakonodajalec zajezil klicanje tretjih oseb v postopek, kadar ti s svojo udeležbo ne morejo spremeniti oziroma vplivati na odločitev zavezanega organa, ki je dolžan odločati v skladu z zakonom, ki mu nalaga javnost podatkov. Če je torej podatek javen, ker tako določa zakon, kot je to v obravnavanem primeru, se izhaja iz domneve, da so tretje osebe s tem seznanjene.

(24) Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, v zavrnilnem delu, delno odpraviti. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(25) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(26) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Nujnost izvedbe te presoje izhaja iz pretekle prakse IP in Upravnega sodišča (npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013).