prosilec - Občina Žužemberk

POVZETEK:

ODLOČBA:

Številka: 090-322/2024/9

Datum: 20. 9. 2024

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 7. 2024, zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju organ), št. 090-22/2024-5 z dne 18. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca 27. 7. 2024 zoper odločbo Občine Žužemberk, št. 090-22/2024-5 z dne 18. 7. 2024, se delno ugodi in se odločba v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki, na njegov elektronski naslov, posredovati kopije naslednjih dokumentov:

a)     za …:

-       Izjavo o izpolnjevanju pogojev za delovno mesto, pri čemer mora prekriti EMŠO, stalno prebivališče, številko listine in datum izdane listine;

-       Tabelo s podatki o izpolnjevanju pogojev javnega natečaja NDČ od 16. 5. 2023 do 24. 5. 2023, pri čemer je dolžan posredovati le podatke izbrane kandidatke pod zaporedno št. 4, razen naslova in datuma rojstva, ki ju je dolžan prekriti;

-       Potrdilo o diplomiranju, pri čemer mora prekriti datum in kraj rojstva, datum diplomiranja, številko listine ter kraj in datum listine;

-       Pogodbo o zaposlitvi št. 110-7/2022-15, pri čemer je dolžan prekriti datum rojstva, naslov prebivališča, davčno številko, EMŠO;

-       Potrdilo o opravljenem izpitu iz upravnega postopka, pri čemer mora prekriti datum rojstva;

-       Pogodbo o zaposlitvi št. 110-7/2022-1, pri čemer je dolžan posredovati le ime in priimek javne uslužbenke, 2., 3. in 6. člen v celoti;

-       Pogodbo o zaposlitvi št. 110-7/2022-5, pri čemer je dolžan posredovati le ime in priimek javne uslužbenke, 2., 3. in 6. člen v celoti,

-       Odločbo št. 090-12/2024-3 z dne 28. 3. 2024, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov vlagatelja 4X;

-       Odločbo št. 090-13/2024-4 z dne 22. 3. 2024, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov vlagatelja 5X;

-       Odločbo št. 090-15/2024-2 z dne 4. 4. 2024, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov vlagatelja 4X;

-       Odločbo št. 090-16/2024-2 z dne 25. 4. 2024, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov vlagatelja 5X;

b)    za ….:

-       Pogodbo o zaposlitvi št. 110-4/2020-30, pri čemer je dolžan prekriti datum rojstva, naslov prebivališča, davčno številko, EMŠO;

-                   Potrdilo o opravljenem izpitu iz upravnega postopka, pri čemer je dolžan prekriti datum rojstva;

-       Odločbo št. 090-3/2020-2 z dne 26. 8. 2020, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov vlagatelja 2X;

-       Odločbo št. 090-12/2019-5 z dne 26. 8. 2020, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov vlagatelja 2X;

-       Odločbo št. 090-6/2021-2 z dne 26. 4. 2021, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov vlagatelja 2X;

-       Odločbo št. 371-61/2022-2 z dne 15. 11. 2022 v celoti;

-       Odločbo št. 371-58/2023-2 z dne 27. 7. 2023, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov vlagatelja 3X;

-       Odločbo št. 090-8/2023-6 z dne 25. 9. 2023, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek (4X) in naslov vlagatelja 2X;

-       Odločbo št. 371-60/2023-2 z dne 8. 8. 2023, pri čemer je dolžan prekriti ime, priimek in naslov vlagatelja 3X;

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)            Prosilec je dne 3. 5. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje dokumentacije, in sicer:

Za …:

-       kopije dokumenta o odpiranju prispelih vlog na javni razpis;

-       pogodbo o zaposlitvi,

-       vsa dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev (kot je izhajalo iz razpisa),

-       dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka,

-       dvajset zaporednih odločb (za obdobje do 25. 4. 2024), kjer je vodila postopek.

Za …:

-       pogodbo o zaposlitvi,

-       dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka,

-       dvajset zaporednih odločb (za obdobje do 25. 4. 2024), kjer je vodil in odločal v postopku in oseba, ki je vodila postopek, ni bila ….

Zahtevane dokumente je želel prejeti po elektronski pošti.

(2)            Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-22/2024-5 z dne 18. 7. 2024. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, citiral 39. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava), pojasnil namen ZDIJZ in navedel, da je pri presoji utemeljenosti zahteve za dostop do informacij javnega značaja treba biti pozoren tudi na pravni interes posameznika, kljub temu, da v ZDIJZ to ni posebej opredeljeno kot pogoj za posredovanje informacij javnega značaja. Organ je pojasnil, da prosilec na organ že od leta 2023 naslavlja vrsto zahtev za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer je ugotovil, da prosilec tako pridobljene informacije uporablja za šikanozno obravnavanje tistih, na katere se informacije nanašajo. Ne le, da prosilec pridobljene informacije javno objavlja s šikanoznimi komentarji, temveč tudi osebno, po elektronski pošti in SMS sporočilih, komunicira z osebami na katere se informacije javnega značaja nanašajo, to pa počne na šikanozen način. Glede na navedeno je organ zaključil, da gre za zlorabo pravice, saj bi prosilec zahtevane informacije, ki mu sicer ne morejo služiti v ničemer, uporabil izključno za namen obračunavanja z zaposlenimi na občini, zato mu je organ pravico dostopa do informacij javnega značaja odvzel.

(3)            Dne 27. 7. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-22/2024-5 z dne 18. 7. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da vse očitke odločno izpodbija, saj so očitki arbitrarni in nedokazani, kar je obširno tudi utemeljil. Prosilec je povzel prakso IP glede opredelitve zlorabe pravice po določbi 5. odstavka 5. člena ZDIJZ, navedel, da ni dolžan izkazovati pravnega interesa in pojasnil termine glede zavrnitve zahteve za dostop do informacij javnega značaja in odvzema pravice iz 39. člena Ustave.  

(4)            Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-22/2024-8 z dne 12. 8. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

(5)            IP je organ z dopisom, št. 090-322/2024/2 z dne 20. 8. 2024, 090-322/2024/4 z dne 2. 9. 2024 in 090-322/2024/5 z dne 12. 9. 2024, pozval k predložitvi dokumentacije in pojasnil v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 26. 8. 2024, dopolnjen 16. 9. 2024. V njem je organ posredoval zahtevano dokumentacijo in pojasnil, da se dokumenti najprej pripravljajo pri nosilcih posameznih področij, ki jih nato podpiše direktor občinske uprave. Ker organ IP ni posredoval dvajset zahtevanih odločb, je z organom dne 17. 9. 2024 opravil še telefonski razgovor, o katerem je nastal Uradni zaznamek št. 090-322/2024/7. Organ je pojasnil, da so posredovali vse odločbe, ki ustrezajo zahtevi prosilca in da organ z drugimi tozadevnimi odločbami ne razpolaga.

Pritožba je delno utemeljena.

(6)            IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec prereka izpodbijano odločbo v celoti.

(7)            IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ in zatrjeval, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredeljuje do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane.

1.     O zlorabi pravice

(8)            Po petem odstavku 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(9)            Po petem odstavku 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(10)          IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

(11)          Iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 ter sodbe št. I U 490/2020-28 z dne 15. 9. 2021 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.

(12)          Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

(13)          Z vpogledom v vsebino obravnavane zahteve IP ugotavlja, da organ ni uspel izkazati šikanoznega značaja vloge. Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da je zahteva podana z namenom onemogočanja normalnega delovanja ali če bi bile v njej izražene številne negativne vrednostne sodbe in žalitve, provokacije in s tem navidezno uveljavljanje pravic. Obravnavana zahteva (in tudi pritožba) nimata takšne vsebine, je vrednostno nevtralna, korektna in ni žaljiva.

(14)          Po oceni IP tudi ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetnih zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi obravnavana zahteva prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela organu bi povzročile in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti, oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ za obsežnejše zahteve podaljša rok za odločanje celo do 30 delovnih dni.

(15)          Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bil posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je utemeljitev zlorabe pravice dostopa po ZDIJZ v konkretnem primeru povsem nekonkretizirana in pavšalna.

(16)          Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru odvzem pravice iz 39. člena Ustave ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti.^[1] Skladno s prakso Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih postopkov, ki tečejo pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, odtehtale težo posega v pravico prosilca glede dostopa do informacij javnega značaja.

(17)          IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(18)          Ob navedenem IP še pojasnjuje, da v postopku po ZDIJZ ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo, pri čemer pa ne gre za zlorabo dostopa do informacij javnega značaja. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

(19)          Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal posameznih zahtevanih dokumentov z vidika obstoja informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, s tem, ko je organ zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.

2.     O informaciji javnega značaja

(20)          V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti in, ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

(21) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(22) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

(23) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

IP je ugotovil, da zahtevi prosilca ustrezajo naslednjimi dokumenti in sicer za …:

-       Izjava o izpolnjevanju pogojev za delovno mesto;

-       Tabelo s podatki o izpolnjevanju pogojev javnega natečaja NDČ od 16. 5. 2023 do 24. 5. 2023;

-       Potrdilo o diplomiranju;

-       Pogodba o zaposlitvi št. 110-7/2022-15;

-       Potrdilo o opravljenem izpitu iz upravnega postopka;  

-       Pogodba o zaposlitvi št. 110-7/2022-1;

-       Pogodba o zaposlitvi št. 110-7/2022-5;

-       Odločba št. 090-12/2024-3 z dne 28. 3. 2024;

-       Odločba št. 090-13/2024-4 z dne 22. 3. 2024;

-       Odločba št. 090-15/2024-2 z dne 4. 4. 2024;

-       Odločba št. 090-16/2024-2 z dne 25. 4. 2024.

Za …:

-       Pogodbo o zaposlitvi št. 110-4/2020-30;

-             Potrdilo o opravljenem izpitu iz upravnega postopka;

-       Odločba št. 090-3/2020-2 z dne 26. 8. 2020;

-       Odločba št. 090-12/2019-5 z dne 26. 8. 2020;

-       Odločba št. 090-6/2021-2 z dne 26. 4. 2021;

-       Odločba št. 371-61/2022-2 z dne 15. 11. 2022;

-       Odločba št. 371-58/2023-2 z dne 27. 7. 2023;

-       Odločba št. 090-8/2023-6 z dne 25. 9. 2023;

-       Odločba št. 371-60/2023-2 z dne 8. 8. 2023;

(24) Ker je IP ugotovil, da navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

(25) IP je ob pregledu obravnavanih dokumentov ugotovil, da vsebujejo osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

3.     O izjemi varstva osebnih podatkov

(26) Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(27) IP je nadalje ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, kot jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(28) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(29) Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

(30) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(31) IP je ugotovil, da obravnavani dokumenti predstavljajo podatke iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki izkazujejo izpolnjevanje meril za obravnavani delovni mesti. Dalje IP ugotavlja, da iz presojanih dokumentov izhajajo tudi imena in priimki fizičnih oseb, naslov prebivališča, EMŠO, davčna številka, datum in kraj rojstva, datum, kraj in št. diplome, ki predstavljajo osebne podatke po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, za katere pa IP ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala njihovo razkritje javnosti skladno s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov. Upoštevajoč zgoraj navedeno gre pri navedenih podatkih za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje navedenih osebnih podatkov ne obstaja, posledično organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu. Prav tako gre za varovane osebne podatke pri kandidatih, ki niso bili izbrani za obravnavano delovno mesto. Podatki (prijave na razpis) o neizbranih kandidatih so namreč varovani osebni podatki, IP pa ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je te informacije dovoljeno posredovati javnosti kot informacije javnega značaja. Takšno stališče je IP zavzel že večkrat, npr. v odločbah št. 090-38/2011, 090-46/20013, 090-62/2017 in 090-199/2022.

(32) Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

(33) Skladno z ugotovitvami IP, da za razkritje navedenih varovanih osebnih podatkov, ni pravne podlage, mora organ te podatke na posredovanih dokumentih prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop, v skladu s 7. členom ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke  izreka te odločbe.

(34) Nadalje IP ugotavlja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, ki bi še ustrezali zahtevi prosilca, ni razpolagal. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati tudi drugih dokumentov (odločb), ki bi ustrezali zahtevi prosilca, saj organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilca, v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(35) Glede na to, da je IP v obravnavanem primeru odločil, da informacije javnega značaja predstavljajo podatki, ki so po zakonu javni, v postopek ni pritegnil oseb, na katere se nanašajo informacije v prvi točki izreka te odločbe. Pri tem se IP sklicuje na a26.a člen ZDIJZ, na podlagi katerega je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavanem primeru. Z navedeno določbo je zakonodajalec institut stranske udeležbe (in s tem povezane stroške postopka) v ZDIJZ-F uredil specialno glede na splošno ureditev v zakonodaji, ki ureja upravni postopek (ZUP) in omogočil, da v primerih, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu jasna in kakršnokoli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oz. spremeniti odločitve organa, ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. osebnih podatkov,..) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes. Povedano drugače, s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ je torej zakonodajalec zajezil klicanje tretjih oseb v postopek, kadar ti s svojo udeležbo ne morejo spremeniti oziroma vplivati na odločitev zavezanega organa, ki je dolžan odločati v skladu z zakonom, ki mu nalaga javnost podatkov. Če je torej podatek javen, ker tako določa zakon, kot je to v obravnavanem primeru, se izhaja iz domneve, da so tretje osebe s tem seznanjene.

(36) Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, je IP izpodbijano odločbo organa, delno odpravil in organu naložil, da  mora  prosilcu posredovati zahtevane dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih prekriti in dokumente s katerimi organ ne razpolaga, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(37) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(38) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Nujnost izvedbe te presoje izhaja iz pretekle prakse IP in Upravnega sodišča (npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013).