prosilec - Občina Žužemberk

POVZETEK:

Prosilec je v zvezi z izbiro direktorja Zavoda zahteval kopije dokumentov prijavljenih kandidatov, katerih vloge so bile izločene iz postopka in kopije dokumentov dveh prijavljenih kandidatov, katerih prijavi sta bili popolni. Organ je zahtevo v celoti zavrnil, ker je določeno gradivo javno objavljeno oziroma ker do gradiva lahko skladno z ZDR dostopajo le neizbrani kandidati. IP je ugotovil, da je napačna odločitev organa, da prosilca napotuje na javno dostopne informacije, saj se zahtevane informacije na javno dostopnem viru ne nahajajo. Prav tako je materialnopravno zmotna odločitev organa, da zahtevo zavrne, zato ker delovnopravna zakonodaja določa, kdo je upravičen do vpogleda. Prosilec je zahtevo podal na podlagi ZDIJZ, zato je treba odločiti, ali za dostop do zahtevanih informacij obstajajo zdržki, ki jih določa ZDIJZ. IP je pritožbi delno ugodil. Ugotovil je, da obstaja pravna podlaga za dostop do (določenih) osebnih podatkov le za izbrano kandidatko, ki je sklenila pogodbo o delovnem razmerju, ne pa za zahtevane informacije ostalih neizbranih kandidatov. V zvezi s prijavo izbrane kandidatke: niso vsi podatki osebe, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju oz. v javnem sektorju opravlja javno funkcijo, nevarovani osebni podatki, torej podatki, ki jih je javnosti dovoljeno razkriti. ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena daje podlago za razkritje le tistih osebnih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Na podlagi prakse IP so podatki iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tisti podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev in meril za delovno mesto.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-189/2024/6

Datum: 13. 6. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), z dne 5. 5. 2024, zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju organ), št. 090-17/2024-3 z dne 26. 4. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 5. 5. 2024 zoper odločbo Občine Žužemberk, št. 090-17/2024-3 z dne 26. 4. 2024, se delno ugodi in se odločba v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki, na njegov elektronski naslov, posredovati kopije naslednjih dokumentov:

-       Prijavo …. na javni razpis, pri čemer mora organ prekriti njen elektronski naslov in telefonsko številko,

-       Izjavo o državljanstvu …..,

-       Spričevalo o splošni maturi …., na način da bo iz njega razvidno ime in priimek ter da je opravila splošno maturo, datum zaključka izobraževanja, stopnja, smer in ustanova,

-       Potrdilo o opravljenem maturitetnem izpitu iz predmeta, na način da bo iz njega razvidno ime in priimek ter da je opravila maturitetni izpit z navedbo predmeta,

-       Pogodba o avtorskem delu z dne 28. 9. 2011, na način da bo iz nje razvidno, ime in priimek avtorice, v 1. členu do vključno »zbirke« in 2. člen,

-       Pogodba o zaposlitvi z dne 01.02.2012, tako da je razvidno ime in priimek delavke in izobrazba, 1. člen, v 2. členu trajanja delovnega razmerja in 4. člen v celoti,

-       Pogodba o zaposlitvi z dne 01.02.2013, tako da je razvidno ime in priimek delavke in izobrazba, 1. člen, v 2. členu trajanja delovnega razmerja in 4. člen v celoti,

-       Pogodba o zaposlitvi št. 2/2020 z dne 13. 3. 2020, tako da je razvidno ime in priimek delavke, 2. člen in 3. člen ter drugi odstavek 4. člena,

-       Pogodba o zaposlitvi št. 2/2020 z dne 15. 3. 2021, tako da je razvidno ime in priimek delavke, 2. člen, 3. člen in drugi odstavek 4. člena,

-       Pogodba o zaposlitvi z dne 08. 10. 2021, tako da je razvidno ime in priimek delavke in delovno mesto, II. člen in III. člen v celoti,

-       Pogodba o zaposlitvi z dne 17. 10. 2022, tako da je razvidno ime in priimek delavke in delovno mesto, II. člen in III. člen v celoti,

-       Vizija Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Žužemberk …….

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 29. 3. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da je bila na sredini seji Občine Žužemberk za direktorico Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Žužemberk imenovana ga. …. in da zahteva posredovanje:

-       kopije vseh dokumentov štirih prijavljenih kandidatov za prijavo na razpis za direktorja/direktorico zavoda, katerih prijave niso bile popolne in so bili izločeni iz postopka, za vsakega od njih posebej pod št. 1-4, s pripisom »izločeni iz postopka«,

-       kopije vseh dokumentov dveh prijavljenih kandidatov za razpis direktorja/direktorico zavoda, katerih prijavi sta bili popolni in sta bili upoštevani v nadaljnjem postopku, za vsakega od njiju posebej št. 1-2 s pripisom v »izbirnem postopku«.

Ob tem opozarja organ, da zahteva tudi dokazilo o stopnji njihove izobrazbe. Zahtevane dokumente je želel prejeti po elektronski pošti.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-17/2024-3 z dne 26. 4. 2024, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila dokumentacija o prijavah na razpis za direktorja/direktorico zavoda Žužemberk obravnavana na 8. seji Občinskega sveta dne 27. 3. 2024, skladno z ZDIJZ obravnavo gradiv popolnih vlog se nahaja na spletni strani Občine Žužemberk. Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih imajo pravico do vpogleda le neizbrani kandidati, ki so oddali popolno vlogo. Vpogled je omejen na oddane popolne vloge kandidatov. Neizbrani kandidat lahko svoje oddane vloge zahtevajo nazaj.

(3) Dne 5. 5. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-17/2024-3 z dne 26. 4. 2024, ker ni obrazložena, ker je ni mogoče preizkusiti ter ker o njegovi zahtevi ni bilo v celoti odločeno. Navaja, da je na spletni strani organa preveril in ugotovil, da se tam zahtevana dokumentacije ne nahaja. Ob tem navaja besedilo javnega razpisa za direktorja in kaj so bile obvezna dokazila. Hkrati navaja, da bi mu moral organ posredovati tudi življenjepis in dokumente, v katerih je kandidat navedel druge veščine, ki jih obvlada ter tudi kopije dokumentov, na podlagi katerih so bili vsi kandidati obveščeni o izbiri oziroma o neizbiri.

(4) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-17/2024-5 z dne 17. 5. 2024 odstopil v reševanje IP, ki je preveril, da je dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

(5) IP je organ z dopisom, št. 090-189/2024/2, pozval k predložitvi dokumentacije in pojasnil v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 7. 6. 2024. V njem je organ posredoval prijave vseh 6 kandidatov z vsemi prilogami in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev na razpis za prosto delovno mesto direktorja zavoda.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje. Prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami (še) razpolaga, saj jih je v pritožbenem postopku dostavil. Sporno pa je vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije in ali so zahtevane informacije javno že dostopne. Pri zavrnitvi zahteve prosilca se je organ v izpodbijani odločbi namreč skliceval na dejstvo, da je gradivo za 8. sejo Občinskega sveta javno objavljeno oziroma, da imajo v skladu z delovnopravno zakonodajo dostop do dokumentacije le neizbrani kandidati.

1.     Glede obsega zahteve

(8) Prosilec je v svoji zahtevi navedel, da zahteva dokumente vseh prijavljenih kandidatov za prijavo na razpis za direktorja/direktorico zavoda, katerih prijave niso bile popolne in so bili izločeni iz postopka. Pri tem je še posebej poudaril, da želi dokazila o stopnji njihove izobrazbe. Iz vsebine izpodbijane odločbe ne izhaja, o katerih dokumentih je organ odločil. V pritožbenem postopku je organ na poziv IP, da posreduje dokumente, ki jih je prepoznal kot zahtevane dokumente, posredoval prijave vseh 6 kandidatov, ki vsebujejo tudi dokazila o stopnji izobrazbe in življenjepise. Ni pa posredoval sklepov o izbiri oziroma o neizbiri. IP ugotavlja, da je organ pravilno opredelil, kaj je predmet zahteve, in sicer da je prosilec zahteval vse prijave kandidatov, ne pa tudi morebitne druge dokumentacije. V pritožbi namreč navaja, da bi moral organ odločiti tudi o dostopu do sklepa o izbiri oziroma o neizbiri. Pri čemer IP ugotavlja, da te dokumenti niso bili predmet zahteve prosilca z dne 29. 3. 2024.

(9) Iz odločitve organa izhaja, da je prosilca napotil na javno objavljeno odločitev Občinskega sveta. Skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je prosto dostopna in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Z vpogledom v javno objavljen zapisnik 8. seje Občinskega sveta organa[1] oziroma gradiva za sejo, izhaja sklep o imenovanju ….. za direktorico Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Žužemberk (v nadaljevanju zavod) sprejet s strani sveta zavoda[2] (zapisnik Sveta zavoda s prilogami o razgovoru s kandidati) ter odločitev oziroma soglasje Občinskega sveta k sklepu o imenovanju, ne izhajajo pa prijave kandidatov, kar je bil predmet zahteve prosilca. IP tako ugotavlja, da je napačna odločitev organa, da prosilca napotuje na javno dostopne informacije, saj se zahtevane informacije na javno dostopnem viru ne nahajajo. Prav tako je materialnopravno zmotna odločitev organa, da zahtevo zavrne, zato ker delovnopravna zakonodaja določa, kdo je upravičen do vpogleda. Prosilec je zahtevo podal na podlagi ZDIJZ, zato je treba odločiti, ali za dostop do zahtevanih informacij obstajajo zdržki, ki jih določa ZDIJZ. Z vpogledom v poslane prijave kandidatov IP ugotavlja, da vsebujejo številne osebne podatke.

2.     Glede varstva osebnih podatkov

(10) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

(11) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Glede na navedeno ni dvoma, da podatki, vsebovani v plačilnih listah izpolnjujejo merila za osebni podatek.

(12) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti.

(13) Ob posredovanju zahtevane informacije je organ pojasnil, da je z izbrano kandidatko za direktorico, ….., sklenil pogodbo o zaposlitvi št. 110-3/2024-1 z dne 10. 4. 2024. IP tako ugotavlja, da obstaja pravna podlaga za dostop do (določenih) osebnih podatkov le za izbrano kandidatko, ki je sklenila pogodbo o delovnem razmerju, ne pa za zahtevane informacije ostalih neizbranih kandidatov. Prijava kandidatov namreč vsebuje osebne podatke, IP pa ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je te informacije dovoljeno posredovati javnosti kot informacije javnega značaja. Takšno stališče je IP zavzel že večkrat, npr. v odločbah št. 090-38/2011, 090-46/20013, 090-62/2017 in 090-199/2022. IP je pritožbo v tem delu zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP iz drugih razlogov kot jih je navedel organ, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov.

(14) V zvezi s prijavo izbrane kandidatke, ….., pa IP pojasnjuje, da niso vsi podatki osebe, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju oz. v javnem sektorju opravlja javno funkcijo, nevarovani osebni podatki, torej podatki, ki jih je javnosti dovoljeno razkriti. ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena daje podlago za razkritje le tistih osebnih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Na podlagi prakse IP so podatki iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tisti podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev in meril za delovno mesto. Z vpogledom v razpisno dokumentacijo IP ugotavlja, da je javni razpis za direktorja zavoda št. 014-1/2014-7 z dne 7. 2. 2024[3] določal, da je pogoj, da je oseba državljan Republike Slovenije, kar kandidat dokazuje z izjavo. Razpisni pogoj je bil, da ima najmanj srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo, kar izkazuje s fotokopijo dokazila o izpolnjevanju pogoja zahtevane izobrazbe, iz katerega mora biti razvidna stopnja, raven in smer izobrazbe ter datum zaključka izobraževanja ter ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena. Zahteva se najmanj 3 leta delovnih izkušenj s področja zavoda ali 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, kar se dokazuje z dokazili o delovnih izkušnjah, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih izkušenj ali glede delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih. Prav tako je pogoj, da oseba obvlada vsaj en svetovni jezik na osnovni ravni, kar se dokazuje s fotokopijo verodostojnega dokazila o zaključenem šolanju, na katerem se je kandidat učil nemški ali angleški jezik oziroma o šolanju v drugi državi, kjer sta navedena jezika materina jezika. Kandidat mora priložiti tudi vizijo razvoja zavoda za mandatno obdobje. S to odločbo je tako IP organu naložil, da prosilcu omogoči dostop do: -  prijave ….. na javni razpis, - njene izjave o državljanstvu, - spričevalo o splošni maturi, na način da bo iz njega razvidno ime in priimek ter da je opravila splošno maturo, datum zaključka izobraževanja, stopnja, smer in ustanova, - potrdila o opravljenem maturitetnem izpitu iz predmeta, na način da bo iz njega razvidno ime in priimek ter da je opravila maturitetni izpit z navedbo predmeta, - pogodbe o delu, pri čemer je IP organu naložil, da omogoči dostop do podatkov, iz katerih je razviden čas opravljanja dela, delovno mesto in naloge ter izobrazba. Prav tako je organu naložil, da prosilcu omogoči dostop do vizije Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Žužemberk ….. Ostali podatki, ki so v pogodbah o zaposlitvi in ostalih dokazilih, niso bili relevantni za izpolnjevanje razpisnih pogojev. Enako velja tudi glede odločitve o življenjepisu kandidatke, saj iz njega izhaja osebna predstavitev posameznika, ki predstavlja njegov osebni podatek, razpisne pogoje pa posameznik izkazuje s priloženimi dokazili. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do tistih podatkov, ki so relevantni za zasedbo določenega delovnega mesta, preostala znanja, reference in izkušnje, ki jih kandidat navede, ki pa ne izkazujejo izpolnjevanja razpisnih pogojev, pa prosilcu ni dolžan posredovati, saj sodijo med varovane osebne podatke. V predloženih pogodbah o zaposlitvi, ki izkazujejo pretekle delovne izkušnje IP ni naložil razkritja preteklih delodajalcev, če so ti v zasebnem sektorju. Kar je skladno z dosedanjo prakso IP, saj pogoje dolžine delovnih izkušenj posameznik izkazuje s časom zaposlitve (od-do), pri čemer to, kdo je bil delodajalec, za ugotavljanje časa trajanja delovnih izkušenj ni relevantno in sodi v sklop varovanih osebnih podatkov zaposlenega. V zahtevanih dokumentih pa je IP naložil organu, da prekrije varovane osebne podatke (datum rojstva, naslov, davčno številko, EMŠO, elektronski naslov, mobitel številko, naslov stalnega ali začasnega prebivališča), kot tudi podatke, ki glede na besedilo javnega natečaja niso bili pogoj za zasedbo obravnavanega delovnega mesta. Glede na vse navedeno mora organ prosilcu posredovati dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) Glede na to, da je IP v obravnavanem primeru odločil, da informacije javnega značaja predstavljajo podatki, ki so po zakonu javni, v postopek ni pritegnil oseb, na katere se nanašajo informacije v prvi točki izreka te odločbe. Pri tem se IP sklicuje na a26.a člen ZDIJZ, na podlagi katerega je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavanem primeru. Z navedeno določbo je zakonodajalec institut stranske udeležbe (in s tem povezane stroške postopka) v ZDIJZ-F uredil specialno glede na splošno ureditev v zakonodaji, ki ureja upravni postopek (ZUP) in omogočil, da v primerih, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu jasna in kakršnokoli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oz. spremeniti odločitve organa, ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. osebnih podatkov,..) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes. Povedano drugače, s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ je torej zakonodajalec zajezil klicanje tretjih oseb v postopek, kadar ti s svojo udeležbo ne morejo spremeniti oziroma vplivati na odločitev zavezanega organa, ki je dolžan odločati v skladu z zakonom, ki mu nalaga javnost podatkov. Če je torej podatek javen, ker tako določa zakon, kot je to v obravnavanem primeru, se izhaja iz domneve, da so tretje osebe s tem seznanjene.

(16) Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, v zavrnilnem delu, delno odpraviti. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(18) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.zuzemberk.si/gradivo/09.%20seja%20OS%20-%2022.%205.%202024/1%20Zapisnik%208.seje%20OS.pdf.

[2] https://www.zuzemberk.si/gradivo/08.%20seja%20OS%20-%2027.%203.%202024/4%2031Poročilo%20sveta%20zavoda %20o%20izbiri%20direktorja%20zavoda.pdf.

[3] https://www.zuzemberk.si/wp-content/uploads/2024/02/6-JRDirektor.pdf