prosilec - Občina Žužemberk

POVZETEK:

Organ je v postopku po ZDIJZ prosilcu posredoval pogodbo o zaposlitvi tajnice funkcionarja, pri čemer je prekril varovane osebne podatke, glede ostalih zahtevanih dokumentov pa je zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ prosilcu ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje še dokazila in podatke iz življenjepisa, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev in meril za to konkretno delovno mesto, za katero je obravnavana posameznica podala prijavo. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-138/2024/4

Datum: 10. 5. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 3. 2024, zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju organ), št. 090-13/2024-4 z dne 22. 3. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca 27. 3. 2024 zoper odločbo Občine Žužemberk, št. 090-13/2024-4 z dne 22. 3. 2024, se delno ugodi in se odločba v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki, na njegov elektronski naslov, posredovati še kopije naslednjih dokumentov:

-       Obvestilo izbranemu kandidatu št. 110-13/2023-22 z dne 25. 8. 2023, pri čemer mora prekriti naslov prebivališča izbrane kandidatke (2X);

-       Soglasje št. 110-14/2023-1 z dne 28. 8. 2023;

-       Prijavo na delovno mesto Tajnica funkcionarja V, na način da bodo iz nje razvidni naslednji podatki: ime in priimek prijaviteljice, naslovnik, zadeva, celotni prvi odstavek, 4. in 5. vrstica tretjega odstavka (za trenutno sem zaposlena…), podpis, priloge, poslano;

-       življenjepis, na način da bo iz njega razviden ime in priimek, naziv delodajalca, obdobje zaposlitve;

-       spričevalo o poklicni maturi, na način da bo iz njega razviden ime in priimek ter opravila poklicno maturo.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 8. 3. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje:

-       kopije vseh prijav z vsemi prilogami in dokazili o izpolnjevanju pogojev na razpis za prosto delovno mesto direktor/direktorica Zavoda Žužemberk vključno z odločitvijo o izbiri in kopijo pogodbe o zaposlitvi;

-       kopije vseh prijav z vsemi prilogami in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev na razpis za prosto delovno mesto tajnice funkcionarja vključno z odločitvijo o izbiri in kopijo pogodbe o zaposlitvi s pripisom, kdaj je nastopila delovno razmerje na Občini Žužemberk.

Zahtevane dokument je želel prejeti po elektronski pošti.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-13/2024-4 z dne 22. 3. 2024, s katero je prosilcu omogočil dostop do pogodbe o zaposlitvi tajnice funkcionarja, pri čemer je prekril varovane osebne podatke, glede ostalih zahtevanih dokumentov pa je zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) in izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (dokument v izdelavi). V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, citiral navedeni izjemi ter pojasnil, da prijav s prilogami o izpolnjevanju pogojev na razpis za delovno mesto direktor/direktorica Zavoda Žužemberk ter odločitvijo o izbiri in kopijo pogodbe o zaposlitvi ne more posredovati, ker postopek izbire direktorja/direktorice Zavoda Žužemberk še ni končan. Glede zavrnitve zahteve prosilca, ki se nanaša na prijave s prilogami in dokazili o izpolnjevanju pogojev na razpis za delovno mesto tajnice funkcionarja ter odločitvijo o izbiri, je organ pojasnil, da navedenega ne more posredovati, saj bi razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov.

Dne 27. 3. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-13/2024-4 z dne 22. 3. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da organ ni v celoti odločil o njegovi zahtevi. Prosilec se pritožuje v zvezi z delom zahteve, ki se nanaša na kopije vseh prijav z vsemi prilogami in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev na razpis za prosto delovno mesto tajnice funkcionarja, vključno z odločitvijo o izbiri in kopijo pogodbe o zaposlitvi s pripisom, kdaj je nastopila delovno razmerje na Občini Žužemberk. Prosilec je navedel, da mu je organ posredoval samo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto tajnice funkcionarja, v ostalem delu pa mu je zahtevo zavrnil. Prosilec je citiral ne-zavezujoče mnenje IP, št. 07121-1/2024/275 z dne 12. 3. 2024, glede obdelave osebnih podatkov javnih uslužbencev v zvezi z objavo njihove izobrazbe, kot informacijo javnega značaja. Prosilec vztraja, da mu organ posreduje še: kopije vseh prijav z vsemi prilogami in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev na razpis glede stopnje izobrazbe za prosto delovno mesto tajnice funkcionarja, vključno z odločitvijo o izbiri (obvestilo o izbiri št.110-13/2023-22 z dne 25. 08. 2023; soglasje št. 110-14/2023-1 z dne 28. 08. 2023), kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi št. 110-14/2023-2 z dne 29. 08. 2023.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-13/2024-6 z dne 15. 4. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je organ z dopisom, št. 090-138/2024/2 z dne 24. 4. 2024, pozval k predložitvi dokumentacije in pojasnil v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 8. 5. 2024. V njem je organ posredoval prijavo z vsemi prilogami in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev na razpis za prosto delovno mesto tajnice funkcionarja za izbrano kandidatko, vključno z odločitvijo - obvestilom o izbiri št. 110-13/2023-22 z dne 25.08.2023 in soglasjem št. 110-14/2023-1 z dne 28.08.2023. Organ je še pojasnil, da so na navedeni razpis tajnice funkcionarja prejeli 9 prijav. Izbrana kandidatka je delovno razmerje nastopila dne 1. 9. 2023, kot je to navedeno v 3. členu pogodbe o zaposlitvi št. 110-14/2023-2.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, ki se nanaša na drugo alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ v celoti zavrnil dostop do kopij prijav s prilogami o izpolnjevanju pogojev na razpis za prosto delovno mesto tajnice funkcionarja ter odločitvijo o izbiri.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje. Sporno pa je vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije. Pri zavrnitvi zahteve prosilca se je organ v izpodbijani odločbi namreč skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

1.     O izjemi varstva osebnih podatkov

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Glede na navedeno ni dvoma, da podatki, vsebovani v plačilnih listah izpolnjujejo merila za osebni podatek.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti.

Po pregledu spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da je organ v že posredovani pogodbi o zaposlitvi pravilno prekril varovane osebne podatke (datum rojstva, naslov, davčno številko in EMŠO), ki niso povezani z opravljanjem delovnega razmerja javne uslužbenke.  Prav tako je IP sledil stališču organa, da gre za varovane osebne podatke v delu, ki se nanaša na kandidate, ki niso bili izbrani za navedeno delovno mesto. Podatki (prijave na razpis) o neizbranih kandidatih so namreč varovani osebni podatki, IP pa ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je te informacije dovoljeno posredovati javnosti kot informacije javnega značaja. Takšno stališče je IP zavzel že večkrat, npr. v odločbah št. 090-38/2011, 090-46/20013, 090-62/2017 in 090-199/2022.

Je pa IP ugotovil, da je organ delno napačno uporabil materialno pravo, in sicer v delu, ki se nanaša na prijavo s prilogami in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev na razpis za prosto delovno mesto tajnice funkcionarja za izbrano kandidatko, vključno z odločitvijo o izbiri št. 110-13/2023-22 z dne 25. 8. 2023 in soglasjem št. 110-14/2023-1 z dne 28. 8. 2023.

Po pregledu javnega razpisa št. 110-13/2023-1 z dne 21. 8. 2023, v katerem so določeni pogoji in merila za zasedbo obravnavanega delovnega mesta, IP ugotavlja, da mora organ prosilcu posredovati še podatke iz življenjepisa, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev in meril za to konkretno delovno mesto, za katero je obravnavana posameznica podala prijavo. IP pojasnjuje, da je v besedilu javnega natečaja kot pogoj določena stopnja izobrazbe, ki jo mora imeti kandidat in določeno število delovnih izkušenj. Ker je imenovana delo pri prejšnjem delodajalcu opravljala v javnem sektorju, je imela status javne uslužbenke, zato je tudi podatek o bivšem delodajalcu v konkretnem primeru podatek v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Posledično ta podatek v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ ni varovan osebni podatek. Glede na vse navedeno mora organ prosilcu posredovati še dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Ker posredovanje osebnih podatkov javnosti v konkretni zadevi določa zakon (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ), IP v postopek, v skladu s prvim odstavkom a26.a členom ZDIJZ, ni pritegnil posameznice, na katero se ti osebni podatki nanašajo. Ta določba namreč pravi, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, v zavrnilnem delu, delno odpraviti. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

 V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka