prosilec - Občina Žirovnica

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala investicijsko dokumentacijo za dva občinska projekta in izpis iz dokumentarnega sistema, ki izkazuje datum sprejema teh dokumentov. Organ je delno ugodil zahtevi prosilke. V pritožbenem postopku je ostalo sporno, ali sme organ zaradi spoštovanja avtorske pravice zavrniti zahtevo prosilke za posredovanje dokumentov in ji omogočiti le vpogled. V obravnavanem primeru so zahtevani investicijski dokumenti nedvomno avtorsko delo in so kot taki zavarovani skladno z ZASP, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. IP ugotavlja, da je organ pojasnil, da razen izdane naročilnice za izvedbo projekta Obvoznica Vrba z družbo …., d. o. o. in zanjo z …. ni sklenil ločenih dogovorov. Iz posredovanih investicijskih dokumentov pa izhaja, da na organ niso bile prenesene materialne avtorske pravice, na podlagi katerih bi organ delo lahko reproduciral. Zato pride v poštev le možnost iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, in sicer, da se prosilki omogoči le vpogled v zahtevane informacije. Postopek odločanja o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja je namenjen dostopu do informacij javnosti in vsakomur, medtem ko so upravičenja dostopa in načina dostopa do informacij posebnih subjektov, med drugim teh ki so navedeni v 56. členu ZASP, drugačna.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-209/2025/8

Datum: 25. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilka) z dne 29. 4. 2025, zoper odločbo Občine Žirovnica, Breznica 3, 4274 Žirovnica, (v nadaljevanju organ) št. 090-0009/2025-7 z dne 17. 4. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 17. 4. 2025 zoper odločbo Občine Žirovnica št. 090-0009/2025-7 z dne 17. 4. 2025, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je dne 26. 2. 2025 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahtevala: 1. DIIP ali drug dokument, izdelan v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo in obravnavo investicijskih projektov na področju javnih financ, ki je podlaga za vključitev Centra za kulturo Breznica v NRP 2022-2026 proračuna 2022. 2. DIIP ali drug dokument, izdelan v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo in obravnavo investicijskih projektov na področju javnih financ, ki je podlaga za vključitev Centra za kulturo Breznica v NRP 2025-2028 proračuna 2025 oz. NRP 2023-2026 2. Rebalansa proračuna 2023, 3. DIIP ali drug dokument, izdelan na podlagi 25.e člena Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo in obravnavo investicijskih projektov na področju javnih financ, ki je bil strokovna podlaga za najustreznejše variante obvoznice Vrba v postopku OPPN Obvoznica Vrba, 4. Investicijski dokument, izdelan v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo in obravnavo investicijskih projektov na področju javnih financ, ki je bil podlaga za umestitev obvoznice Vrba v NRP 2025-2028 proračuna 2025, 5. Investicijski dokument, izdelan v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo in obravnavo investicijskih projektov na področju javnih financ, ki je bil podlaga za umestitev obvoznice Vrba v NRP 2023-2026 2. rebalansa proračuna za 2023, 6. Za vse dokumente od 1. do 5. točke zahteve izpis iz dokumentarnega sistema občine (sliko zaslona), iz katerega je razvidno, kdaj so bili navedeni dokumenti sprejeti. Organ je prosilki dne 13. 3. 2025 odgovoril, da je glede 1. točke zahteve DIIP za naložbo »Center kulture Breznica«, avgust 2021 izdelalo podjetje K&Z, svetovanje za razvoj, Kranjska cesta 4, Radovljica, odgovorna za izdelavo Boža Kovač. Ker materialne avtorske pravice na organ niso prenesene, je organ prosilki omogočil le vpogled v dokument. Glede 2. točke zahteve je organ pojasnil, da zahtevi ustreza dokument DIIP »Center kulture Breznica«, oktober 2023 in da je dokument izdelalo isto podjetje, pri čemer iz enakih razlogov prosilki lahko omogoči le vpogled vanj. Nadalje je pod 3. točko zahteve organ navedel, da so bili kot strokovna podlaga za izbiro najustreznejše variante obvoznice Vrba izdelani naslednji dokumenti: -Idejna rešitev preveritev variante trase št. P-127/05, oktober 2006, ki jo je izdelalo podjetje CEDESIGN, Križe in Idejna zasnova za izgradnjo obvoznice za potek trase C št. 18/16, april 2016, ki jo je izdelalo podjetje PRIZMA, d. o. o., Jesenice. Organ je v prilogi posredoval tekstualni del dokumentacije iz leta 2006 in dokumentacijo iz leta 2016 v celoti. Grafična priloga dokumentacije iz leta 2006 pa je navedel, da je prosilki na voljo na vpogled. Glede 4. in 5. točke zahteve je organ posredoval novelacijo dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) z dne 20. 9. 2019 v celoti. Predinvesticijsko zasnovo z marca 2024, Investicijski program iz junija 2024 in novelacijo Investicijskega programa iz septembra 2024, podjetje K&Z, svetovanje za razvoj, Kranjska cesta 4, Radovljica, odgovorna za izdelavo Boža Kovač pa je dostop prosilki omogoči z vpogledom. Glede 6. točke zahteve je organ pojasnil, da so bili vsi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi od 1. do 5. točke sprejeti s podpisom župana Občine Žirovnica, gospoda Leopolda Pogačarja, kar je razvidno iz vsakega posameznega dokumenta.

(2) Prosilka je dne 17. 3. 2025 sporočila, da vztraja pri zahtevi za dostop s posredovanjem dokumentov in navedla, zakaj meni, da je do tega upravičena. Prav tako je vztrajala, da ji organ izda odločbo. Dne 24. 3. 2025 je organ izdal odločbo št. 090-0009/2025-5, s katero je zahtevo zavrnil, in sicer v delu, ki se nanaša na posredovanje informacij v elektronski obliki, v delu zahteve, ki se nanaša na 1., 2., 4., 5. in 6. točko zahteve in pod 3. točko zahteve, v grafičnem delu dokumentov, v preostalem pa je zahtevi ugodil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je večino dokumentov izdelalo podjetje …., odgovorna za izdelavo ….., ki na organ ni preneslo materialnih avtorskih pravic, zato je organ omogočil prosilki le vpogled. Glede dokumentov pod 3. točko zahteve pa poudarja, da je prosilki že posredoval tekstualni del rešitve preveritve variante trase oktober 2006 in idejno zasnovo za izgradnjo obvoznice za potek trase C april 2016. Za grafični del idejne rešitve iz oktobra 2006 organ ne razpolaga z elektronsko obliko dokumenta. Ker pa je dokument v formatu A2 pa organ nima možnosti pretvorbe v elektronsko obliko. Glede 6. točke zahteve je organ ugotovil, da slike zaslona za izpise iz dokumentarnega sistema, iz katerega je razvidno, kdaj so bili navedeni dokumenti sprejeti, ne more posredovati, saj takšnih izpisov nima. Vsi podpisi župana, ki je sprejel navedene dokumente, so razvidni iz vsakega posameznega dokumenta. Opredeljuje se tudi do stališča prosilke glede 56. člena ZASP in navaja, da ga v obravnavanem primeru, ko gre za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče uporabiti. Glede navedb prosilke, da bi morali biti določeni dokumenti javno objavljeni, je organ pojasnil, da je dokumente na podlagi 6. točke prvega odstavka 10. člena ZDIJZ objavil v delu, ki je lahko javen, in sicer tekstualni del rešitve preveritve variante trase oktober 2006 in idejno zasnovo za izgradnjo obvoznice za potek trase C april 2016. V preostalem delu dokumentov, ki jih ni objavil pa veljajo isti razlogi kot so navedeni zgoraj. Zoper odločbo št. 090-0009/2025-5 z dne 24. 3. 2025 je prosilka vložila pritožbo. Navaja, da podaja pritožbo na zavrnitev zahteve, ker ji ni bilo omogočeno posredovanje v elektronski obliki. Meni, da gre za dokumente, ki imajo po 3.a členu ZDIJZ značaj odprtega podatka in da je prosto dostopen brez omejitev po zakonu. Vztraja, da organ napačno razlaga določbo 56. člena ZASP, ki po njenem mnenju daje pravno podlago za posredovanje dokumentov tudi v postopku po ZDIJZ. Prav tako navaja, da se mora vsak zunanji izvajalec zavedati, da javna uprava dela javno in transparentno in da se predpostavlja javna uporaba izdelka izvajalca. Če izvajalec naročniku želi omejiti uporabo dela, bi moral to izrecno vnesti v pogodbo. Poudarja, da so njeni nameni izključno seznanitev z zahtevano informacijo. Ugovor, da obstoječe tehnološke zmogljivosti ne omogočajo pretvorbe idejne rešitve iz leta 2006 v elektronsko obliko je brezpredmeten, ker je prosilka podala zahtevo le za dokumente po letu 2010. Navaja, da jo zanima predvsem dokument o varianti E trase obvoznice Vrba, ki je bila v postopku izbrana in kasneje še dopolnjena s krožiščem pod Vrbo. Investicijski dokument, ki bi vseboval primerjavo vseh možnih tras (tudi E, dopolnjeno s krožiščem) po vseh trajnostnih kriterijih bi bil lahko izdelan od 22. 9. 2017 dalj in najkasneje do 21. 2. 2019 in 18. 6. 2019. Vsi dokumenti, ki jih je občina ponudila na vpogled so kasnejšega datuma, poslani dokumenti pa ne vsebujejo primerjave z izbrano varianto. Glede stališča organa, da ne more posredovati slik zaslona, prosilka meni, da organ nima vpisanih občinskih dokumentov in pošte ter ne, da nima izpisov. Meni, da ni pravilno stališče organa, da so nerelevantne za postopek po ZDIJZ njene navedbe o javnosti in objavi dokumentov z vidika postopkov sprejema teh dokumentov. V zvezi s tem podaja tudi pritožbo na IP, da je postopanje organa, ker ne objavljaj teh dokumentov prav tako nepravilno.

(3) Dne 17. 4. 2025 je organ izdal nadomestno odločbo št. 090-0009/2025-7, s katero je s prvo točko izreka odločil, da se zahteva delno zavrne in sicer v delu, ki se nanaša na posredovanje informacij javnega značaja v elektronski obliki, ki so navedeni pod točko 1., 2., 4. in 5. zahteve ter zavrne v celoti pod točko 3. in 6., v preostalem delu se zahtevi ugodi. Iz vsebine obrazložitve izhaja dotedanji povzetek procesnega dejanskega stanja. Glede izreka odločbe pa je organ obrazložil, da je pri pregledu pritožbenih navedb glede zahteve pod točko 3 ugotovil, da prosilka še vedno vztraja pri posredovanju DIIP ali drugega dokumenta, izdelanega na podlagi 25.e člena Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo in obravnavo investicijskih projektov na področju javnih financ, ki je bil strokovna podlaga za najustreznejše variante obvoznice Vrba v postopku OPPN Obvoznica Vrba, čeprav tega po posredovanju dokumentov dne 13. 3. 2025 in v ugovoru z dne 17. 3. 2025 ni problematizirala. S takim dokumentom organ ne razpolaga, saj je bila edina možna varianta obvoznice Vrba določena že v Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (OPN), ki je bil sprejet leta 2011 (Ur. l. RS št. 34/11) in ki je predvidel občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) le za eno varianto (varianta E) predmetne obvoznice. Glede na potrjeno eno varianto obvoznice je bila izdelava investicijskega dokumenta, ki bi bil strokovna podlaga za izbiro najustreznejše variante obvoznice Vrba v postopku Obvoznica Vrba, nepotrebna in finančno neupravičena. Nadalje je organ pri pregledu pritožbenih navedb glede zahteve pod točko 6 ugotovil, da prosilka še vedno vztraja tudi pri zahtevi glede pridobitve izpisa iz dokumentarnega sistema občine (slike zaslona), iz katerih bo razvidno, kdaj so bili dokumenti pod točkami 1 do 5 sprejeti. Organ s takim dokumentom ne razpolaga, saj takega izpisa občinski dokumentni sistem (ODOS) ne omogoča. Datum podpisa oziroma sprejema je razviden na podlagi vpogleda v vsak posamezen knjižen dokument. V skladu z navedenim je pritožba delno utemeljena in je treba izpodbijano odločbo, ki se nanaša na 3. in 6. točko zahteve popraviti ter izdati nadomestno odločbo. Glede ostalih točk ostaja odločba nespremenjena iz razlogov, ki jih je organ že navedel v odločbi z dne 24. 3. 2025.

(4) Zoper odločbo št. 090-0009/2025-7 z dne 17. 4. 2025 je prosilka dne 30. 4. 2025 vložila pritožbo. Hkrati je vložila tudi pritožbo zaradi omejevanja dostopa do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na strateške dokumente. Navaja, da se pritožuje zoper izpodbijano odločbo zaradi zavrnitve zahteve za posredovanje informacij v elektronski obliki. Meni, da so zahtevani dokumenti takšni, da ustrezajo določbi 3.a člena ZDIJZ in da bi morali biti prosto dostopni v elektronski obliki. Z dostopom do dokumentov želi prosilka razkriti nepravilnosti v poslovanju organa pri razpolaganju z javnimi sredstvi in pri informiranju občinskih svetnikov. Meni, da bi se moral vsak zunanji izvajalec zavedati, da je javnost dela in transparentnost eno glavnih vodil dela javnih organov. Obstajati bi morala domneva, da se pravice prenesejo na organ, v primeru nasprotne klavzule pa bi morali javni organi zavrniti podpis pogodbe, ki jim le omejeno omogoča uporabo avtorskega dela. Izvajalec pa tega pogoja po njenem mnenju ne bi smel postaviti šele ob predložitvi izdelka. Prosilka navaja, da se stališče organa, da dostop s posredovanjem omeji, ne sklada z izjavo avtorja v dokumentu (npr. Center kulture Breznica), kjer je navedeno, da izvajalec zahteva soglasje samo za predelavo dokumenta in za uporabo za namene, ki niso povezni z realizacijo naložbe. To pa ne izključuje seznanitve z dokumentom preko elektronske pošte. Ob tem pojasnjuje za kakšen namen bi ona uporabljala informacije. Po vpogledu v dokumente ugotavlja, da ti niso ustrezni glede na predpise in njihov namen. Prav tako navaja, da je to tudi razlog za skrivanje dokumentov pred javnostjo. Župan je še v mesecu decembru in januarju zatrjeval, da so dokumenti še v pripravi, v mesecu februarju ali marcu pa so se čudežno »našli« in to datirani z letnico 2021 in 2023, sprejeti s sklepi (akti) župana, s številkami zadev 610-0001/2021-2 in 610-0001/2021-8. Na zahtevo pod 6. točko je občina navedla, da izpisov iz dokumentarnega sistema ne more posredovati, ker takih izpisov nima. Vse zadeve (predvsem pa akti organov občine) se vodijo v dokumentarnem sistemu po zaporednih številkah. Če jih nima, to vzbuja sum, da teh dokumentov ni. Nadalje glede 3. točke navaja, da navedba organa, da grafičnih prilog dokumentov iz leta 2006 zaradi tehničnih razlogov ne more posredovati, so nerelevantne, ker dokumentov pred letom 2010 ni zahtevala. Ob tem ponavlja svoje navedbe glede poteka priprav prostorskih aktov za Obvoznico Vrba in navaja, da bi moral imeti organ dokumente iz obdobja 22. 9. 2017 do 21. 2. 2019 oziroma 18. 6. 2019. V tem času so bili vsi dokumenti v elektronski obliki. Občina jo je šele z nadomestno odločb obvestila, da dokumenta nima. S tem je priznala, da je grobo kršila prostorsko in proračunsko zakonodajo. Ob tem pa župan javnost vseskozi zavaja, da je občina vodila postopke zakonito. Glede tega, da občina ne more posredovati slik zaslona, iz katerih je razviden vpis dokumentov in sklepov o sprejemu v dokumentarni sistem organa, ker takih izpisov nima, prosilka navaja, da mora organ vse dokumente voditi po zaporednih številkah kronološko vpisanih v dokumentarni sistem. Če so bili dokumenti resnično izdelani ali prejeti po pošti, so vpisani v dokumentarni sistem in je vanj možen vpogled in elektronski prenos slike zaslona. Zopet podaja navedbe glede proaktivne transparentnosti organa. Prosilka navaja, da je na vpogledu ugotovila, da dokumenti, o katerih je odločil organ, niso dokumenti, ki jih je zahtevala in bi morali biti izdelani pred oziroma med postopkom OPPN. Izdelani so bili po že sprejetih odločitvah, z namenom, da odločitvam dajo videz legitimnosti, zato vztraja pri tem, da se ji dokumenti predložijo v elektronski obliki.

(5) Po prejemu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 9. 5. 2025 odstopil IP v reševanje. Ob tem je poslal dokumente ZDIJZ spisa in zahtevane informacije, ki jih je prosilki posredoval oziroma jih je dal na vpogled. Po prejemu pritožbe je IP dne 19. 6. 2025 organ pozval na posredovanje dokumentacije in podajo pojasnil. V svojem odgovoru z dne 26. 6. 2025 je organ poslal popise spisov št. 610-0001/2021, št. 3511-0040/2021 in št. 3511-0041/2024, iz katerih ni možno videti, kdaj so bili navedeni dokumenti sprejeti (6. točka prosilkine zahteve za dostop do IJZ z dne 25.02.2025). Ker te finančne dokumente sprejema župan s sklepom, je sprejem teh dokumentov tako razviden le iz vpogleda v dokument, kot je bilo to navedeno že v odgovoru prosilki z dne 13. 3.2025. Ker tega v ugovoru z dne 17. 3. 2025 prosilka ni problematizirala, je organ štel, da je zahtevi v tem delu zadoščeno. Glede datuma prejema dokumentov je organ pojasnil, da ti dokumenti v dokumentnem sistemu organa niso knjiženi. Glede na nastalo situacijo je organ preveril tudi nekaj ostalih zadev in ugotovili, da so pri knjiženju nekonsistentni, zato bodo izvedli določene ukrepe pri nosilcih zadev, da se omenjeni primeri ne bi več ponovili. V zvezi s pogodbo, na podlagi katere so bila avtorska dela pripravljena, organ pojasnjuje, da kot so navedli že v odločbi, za navedene finančne dokumente organ nima sklenjenih pogodb, na podlagi katerih bi bila prenesena materialna avtorska pravica do reproduciranja navedenih dokumentov, tudi ne kakšnega drugega pravnega posla v skladu s 70. členom ZASP, zato organ te dokumentacije ne more posredovati. Ker je svoje materialne avtorske pravice avtorica zavarovala tudi neposredno v navedenih dokumentih, je bilo te dokumente možno dati prosilki le na vpogled. Glede napotila na spletno stran organ pojasnjuje, da je dokumentacija (delno) objavljena na spletni strani organa www.zirovnica.si, rubrika Za občane, v Katalogu informacij javnega značaja pod točko 6. Seznam najpogosteje zahtevanih informacij javnega značaja, na povezavi https://zirovnica.si/katalog-informacij-javnega-znacaja/. Ob tem ponovno poudarja, da prosilki v nobeni točki njene zahteve ni bila kratena pravica do pridobitve teh informacij, saj so ji bili zahtevani dokumenti, s katerimi organ razpolaga, posredovani po elektronski pošti ali pa, zaradi že navedenih razlogov, dani na vpogled. Dne 23. 5. 2025 je IP pozval organ na dodatna pojasnila oziroma dokumentacijo, ki jo je prejel dne 24. 7. 2025. Glede poziva IP za pravno podlago za izdelavo DIIP-ov, je organ poslal naročilnico za izdelavo investicijske dokumentacije za projekt Obvoznica Vrba z dne 5. 8. 2024, za gospo …. (podjetje …. d.o.o.). Ob tem je navedel, da z njo sodeluje že veliko let in da jo je za izdelavo dokumentacije angažiral ustno in kasneje pisno zaprosili že v letu 2023. Za izdelavo investicijske dokumentacije za projekt Kulturni center Breznica pa pravne podlage razen ustnega dogovora nima, saj je gospa ….. dokumentacijo (zaradi dolgoletnega sodelovanja) izdelala brezplačno. S pojasnili organa je IP seznanil prosilko.

Pritožba ni utemeljena.

(6) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa ter vprašanje načina seznanitve, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja ter v obravnavanem primeru predvsem ali je utemeljena odločitev organa o načinu seznanitve.

(8) IP uvodoma poudarja, da v postopku po ZDIJZ pravni interes oz. interes posameznika za dostop do konkretne informacije, ni relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in IP kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes za to presojo ni pomemben. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni interes. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enak za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Zato niso pravno relevantne navedbe prosilke kakšen je njen namen za pridobitev informacij in kaj bo z njimi počela.

(9) V obravnavanem primeru med organom in prosilko ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, sporno pa ostaja vprašanje, ali organ pravilno odločil o načinu seznanitve. Prosilka v pritožbi izrecno izpodbija odločitev organa, v delu, ki se nanaša na način seznanitve, zato je IP odločal le o pravilnosti odločitve organa v tem delu.

(10) Prosilka s pritožbo poleg nezakonitosti izpodbijane odločbe uveljavlja tudi kršitev organa glede objave informacij v svetovni splet. V zvezi s kršitvami organa glede proaktivne transparentnosti IP odgovarja, da je na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZDIJZ za nadzor nad izvajanje določb ZDIJZ pristojno Ministrstvo za javno upravo in ne IP.

Način dostopa do dokumentov

(11) V nadaljevanju se je IP opredelil do tega, zakaj prosilki ni mogoče ugoditi glede načina seznanitve oz. oblike pridobitve zahtevanih investicijskih dokumentov in ji posredovati zahtevanih dokumentov v elektronski obliki, temveč ji je mogoče odobriti le vpogled. Drugi odstavek 25. člena ZDIJZ določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled.

(12) Glede na navedeno je IP v pritožbenem postopku najprej ugotavljal, ali investicijski dokumenti predstavljajo avtorsko delo, oz. ali zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse predpostavke, ki izhajajo iz opredelitve avtorskega dela kot ga določa prvi odstavek 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZASP), to so: individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost.

(13) V konkretnem primeru ni dvoma, da zahtevani dokumenti predstavlja delo s področja investiranja, ki je izraženo v pisni obliki in ga je ustvaril človek. Pri zahtevanih dokumentih je izpolnjen tudi element duhovnosti. Ustvarjanje zahtevanih dokumentov je namreč zahtevalo delo intelekta oz. duha avtorja in ni prevladovalo fizično delo. Zato je šlo nedvomno za izraz misli avtorja – avtor je moral uporabiti intelekt za oblikovanje vsebine dokumenta, predvsem predstaviti različne vidike investicije, pri čemer je moral uporabiti svoje znanje in ustrezne metode oziroma predpostavke, ki jih morajo glede na zakonodajo te dokumenti zajemati in pri zapisu iskati in uporabiti najbolj primerne izraze, tabele, načrte, ipd. Pri pripravi obravnavanih dokumentov je nedvomno prevladovalo duhovno ustvarjanje in ustvarjalec je moral uporabiti svoj intelekt za pripravo te intelektualne stvaritve. Prav tako lahko zahtevane dokumente hkrati uporabljajo različni uporabniki, ne da bi se pri tem vsebina tega dokumenta izčrpala oz. zmanjšala. Za investicijske dokumente torej nedvomno veljata tako ubikviteta kot neizčrpnost, pripravljen pa je bil z uporabo intelekta oz. duha avtorja. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se še lahko uvršča med avtorska dela. Obravnavani investicijski dokumenti nedvomno izpolnjujejo tudi kriterij individualnosti. Gre za obširnejše dokumente, ki obsegajo tudi nekaj deset strani, v njih je naveden povzetek investicijske dokumentacije, podatki o investitorju, analiza obstoječega stanja, predstavitev variant, opredelitev temeljnih prvin, ki določajo investicijo, idr. in druge relevantne informacije, ki jih je navedel avtor ter metode in standarde, ki veljajo za to področje, kar bi lahko bilo izvedeno na različne načine. Nedvomno je individualnost botrovala izbiri besed, stavkov in načina podajanja stališča (tabele, načrti, zemljevidi, fotografije). Odločitev o tem, kako bo posameznik obrazložil in predstavil investicijski projekt, katere besede bo uporabil, kako jih bo strukturiral, razdelil (ali bo uporabil enotno besedilo, poglavja, podpoglavja, točke, tabele ipd.), v konkretnem primeru nedvomno izkazuje izpolnjenost kriterija individualnosti dela. Da obravnavani dokumenti vsebujejo zadostno mero individualnosti, kaže tudi dejstvo, da gre za kategorijo, ki dopušča različne možnosti razlage in forme, kar pomeni, da je delo avtorja na določeni ustvarjalni ravni oz. kaže na določeno količino individualnosti.

(14) V obravnavanem primeru so zahtevani investicijski dokumenti nedvomno avtorsko delo in so kot taki zavarovani skladno z ZASP, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. Določilo 2. odstavka 25. člena ZDIJZ pravi, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled. Vendar pa je treba v vsakem posamičnem primeru natančno ugotavljati, v kakšnem obsegu oziroma kateri element avtorske pravice je zavarovan, kajti v primeru, če gre za avtorsko pravico, ki pa je bila v določenem elementu (na primer: reprodukcija dela oziroma fotokopiranje) pravno veljavno prenesena na tretjo osebo, potem se taka informacija lahko posreduje ne samo na vpogled, ampak je možno tudi fotokopiranje oziroma reprodukcija tega dela v drugi obliki. ZASP namreč določa, da če ni z ZASP drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu z ZASP in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico (2. odstavek 21. člena ZASP). Uporaba dela v telesni obliki obsega zlasti pravico reproduciranja (1. odstavek 22. člena ZASP), tj. izključno pravico, da se delo fiksira na materialnem nosilcu, zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja ter shranitve v elektronski obliki (23. člen ZASP). Zato je treba v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je imetnik avtorskih pravic morebiti pravilno razpolagal s pravico reproduciranja. Če jo je skladno z 2. odstavkom 70. člena ZASP namreč prenesel na organ, potem organ zahteve prosilca po prepisu, fotokopiji ali elektronskem zapisu, ki v skladu s 23. členom ZASP smiselno pomenijo reproduciranje, ne more zavrniti s sklicevanjem na določilo 2. odstavka 25. člena ZDIJZ.[1] Kajti v takem primeru uporaba določila 2. odstavka 25. člena ZDIJZ ne pride v poštev, ker ne gre za situacijo, ko bi bila konkretna avtorska pravica zavarovana. Glede pravne veljavnosti prenašanja materialne avtorske pravice do reproduciranja je relevantno tudi določilo 80. člena ZASP. To določilo pravi, da morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno. Ker ZASP določa, da mora biti prenos izrecen in v pisni obliki, ni pravno relevanten navedbe prosilke, da bi morala na področju investicijskih dokumentov obstajati predpostavka, da se domneva prenos materialnih avtorskih pravic tudi če ni to izrecno navedeno. Iz tega razloga pa tudi niso pravno utemeljene navedbe prosilke glede razlage izjave avtorice na prvi strani investicijskih dokumentov. Namreč navedeno je, da brez pisnega soglasja avtorjev ni dovoljena predelava ali nadaljnje v celoti ali deloma uporabljati za namene, ki niso povezani z realizacijo predmetne naložbe. Iz navedene določbe ne izhaja, da bi avtor na organ prenesel materialne pravice reprodukcije, uporaba investicijskih dokumentov za dostop do informacije javnega značaja pa tudi ni povezana z realizacijo predmetne naložbe.

(15) Organ bi sicer moral kot dober gospodar in skladno s standardi, ki so se razvili v tej zvezi, s pogodbo z avtorjem dogovoriti prenos nekaterih materialnih avtorskih pravic, ki bi mu dovoljevale takšno razpolaganje z avtorskim delom, da bi bila možna reprodukcija za namene omogočanja dostopa do informacij javnega značaja v zahtevani obliki. IP ugotavlja, da je organ pojasnil, da razen izdane naročilnice za izvedbo projekta Obvoznica Vrba z družbo …., d. o. o. in zanjo z …. ni sklenil ločenih dogovorov. Iz posredovanih investicijskih dokumentov pa izhaja, da na organ niso bile prenesene materialne avtorske pravice, na podlagi katerih bi organ delo lahko reproduciral. Zato pride v poštev le možnost iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, in sicer, da se prosilki omogoči le vpogled v zahtevane informacije. IP je pri svojih ugotovitvah izhajal iz jasne zakonske določbe prvega odstavka 80. člena ZASP, da morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno. Kot že rečeno, pa IP v investicijskih dokumentih ni našel določil o prenosu materialnih avtorskih pravic, hkrati pa dokumenti vsebujejo tudi opozorila o omejitvi uporabe dokumentov. IP tako ugotavlja, da je organ odločil pravilno, ko je odločil, da se prosilka lahko seznani z zahtevanimi dokumenti z vpogledom, IP je tako njeno pritožbo zavrnil.

(16) Ob tem se IP opredeljuje še do navedbe prosilke, da 56. člen ZASP predstavlja pravno podlago, ki bi omogočila posredovanje investicijskih dokumentov, saj dokumente potrebujejo občinski svetniki. ZASP v 56. členu določa, da je uporaba dela prosta, kadar je to nujno potrebno v posamičnih konkretnih primerih zaradi izvajanja nalog javne varnosti ali zagotovitve izvedbe katerih koli uradnih postopkov, kot so postopki v Državnem zboru Republike Slovenije ali v Državnem svetu Republike Slovenije, sodni, upravni in arbitražni postopki. Iz Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem (M: Trampuž et al, GV Založba, Ljubljana 1997, stran 168-170) izhaja, da so med organi mišljeni tudi organi lokalne skupnosti, a to za obravnavani primer ni relevantno. Namreč IP v zvezi s temi navedbami odgovarja, da postopek dostopa do informacij javnega značaja ni postopek, ki bi bil povezan s postopkom odločanja občinskih svetnikov. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj je postopek odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja namenjen dostopu do informacij javnosti in vsakomur, medtem ko so upravičenja dostopa in načina dostopa do informacij posebnih subjektov, med drugim teh ki so navedeni v 56. členu ZASP, drugačna.

(17) Prav tako ni utemeljeno sklicevanje prosilke na 3.a člen ZDIJZ, da so zahtevane informacije odprti podatki in tako niso omejeni s pravicami avtorstva. ZDIJZ v 5. točki 3.a člena določa, da izraz odprti podatek pomeni, da je podatek v datotečnem formatu, katerega struktura je določena v dogovorjenih odprtih standardih, ki jih je sprejela organizacija za standarde in ki se lahko uporabijo ter implementirajo brez tehničnih omejitev. Poleg tega je prosto dostopen ter na voljo za uporabo in razširjanje brez omejitev po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, razen navedbe avtorstva ali vira. Navedena razlagalna norma opredeljuje pojem odprtega podatka, ki se uporablja predvsem v določbah ZDIJZ o ponovni uporabi. S spremembo ZDIJZ-G (Ur. l. RS, št. 141/22), ki je začela veljati 22. 11. 2022 je bila v slovenski pravni red prenesena Direktiva 2019/1024/EU o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (v nadaljevanju Direktiva). V zvezi s tem so bile v ZDIJZ umeščene med drugim določbe 10.b, 10.c, 10.č idr. Z razumevanjem namena in smisla Direktive postane jasna tudi volja slovenskega zakonodajalca, da se pri odprtih podatkih že predpostavlja, da podatki nimajo več avtorskopravnega varstva, ki bi omejevalo način dostopa do teh podatkov. Kot izhaja iz 54. in 55. uvodne določbe Direktive: »…direktiva ne vpliva na pravice intelektualne lastnine tretjih oseb.« in »Organi javnega sektorja bi vendarle morali uveljaviti svoje avtorske pravice na način, ki omogoča ponovno uporabo.« ter »Ob upoštevanju prava Unije ter mednarodnih obveznosti držav članic in Unije, zlasti v skladu z Bernsko konvencijo in Sporazumom TRIPS, bi morali biti dokumenti, na katerih imajo tretje osebe pravice intelektualne lastnine, izključeni iz področja uporabe te direktive.« IP tako zaključuje, da je predpostavka, da je določen podatek odprt podatek, da ni omejen z avtorskimi pravicami in ne obratno, da ker nekaj »razglasimo« za odprti podatek, njegova razpolaga ni omejena s pravicami avtorskega prava.

(18) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilca zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(20) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Tako Upravno sodišče RS v sodbi U 1218/2010 z dne 26. 1. 2011.