prosilec - Občina Šmartno pri Litiji

POVZETEK:

Na podlagi zahteve prosilke za posredovanje idejnega projekta oziroma drugih podatkov, ki jih ima organ v zvezi z ureditvijo konkretne ceste, je organ prosilki posredoval nekaj dokumentov, zahtevo pa je zavrnil zavrne v delu, ki se nanaša na posredovanje idejnega projekta oziroma projektne dokumentacije za ureditev obravnavane ceste. IP je v pritožbenem postopku potrdil ugotovitev organa, da s tem dokumentom v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal v materializirani obliki. Organ je ta dokument pridobil in prosilki posredoval po prejemu njene pritožbe. Prosilka zato tudi nima več pravovarstvenega interesa, da bi obravnavani dokument znova prejela. IP je pritožbo prosilke zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-471/2024/8

Datum: 7. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 20. 11. 2024, zoper odločbo Občine Šmartno pri Litiji, Tomazinova ulica 2, 1275 Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2021-34 z dne 5. 11. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 20. 11. 2024 zoper odločbo Občine Šmartno pri Litiji, 090-2/2021-34 z dne 5. 11. 2024, se zavrne.

2. Zahteva prosilke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1)           Prosilka je v zahtevi z dne 11. 12. 2020 od organa zahtevala, da ji posreduje idejni projekt oziroma druge podatke (projekte, dokumente), ki jih ima organ v zvezi z ureditvijo ceste mimo cerkve na Libergi do naslova Jelša 23, Šmartno pri Litiji. V zvezi z navedeno zahtevo je prosilka poslala organu več urgenc oziroma dopisov, iz katerih izhaja, da želi dokumente prejeti v obliki fotokopij ali v elektronski obliki.

(2)           O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-2/2021-34 z dne 5. 11. 2024, v izreku katere je navedel, da se zahteva prosilke delno zavrne v delu, ki se nanaša na posredovanje idejnega projekta oziroma projektne dokumentacije za ureditev ceste mimo cerkve na Libergi, do naslova Jelša 23, Šmartno pri Litiji. Organ je pojasnil, da je prosilka v ugotovitvenem postopku povedala, da želi kakršnekoli dokumente, ki jih ima organ in vsebujejo podatke glede ureditve ceste mimo cerkve na Libergi do naslova Jelša 23, Šmartno pri Litiji. Predvsem jo zanimajo tlorisni prikazi ureditve predmetne ceste. Prosilka je povedala, da je bila s strani občinske svetnice seznanjena z idejnim projektom, katerega investitor naj bi bil organ, in da je del vsakega idejnega projekta tudi tlorisni prikaz, če je torej organ naročil izdelavo idejnega projekta, bi moral biti sestavni del tudi tlorisni prikaz. Prosilka je navedla, da so ji bili tekom postopka s strani organa posredovani le stranski prikazi (narisi) opornega zidu, ki se je nanašal na projekt izdelave ograjnega zidu na pokopališču na Libergi (tj. ob cerkvi). Organ je pregledal elektronski dokumentarni sistem in elektronski sistem izdanih in prejetih računov z namenom iskanja kakršnihkoli dokumentov, ki bi se nanašali na izdelavo projekta oziroma projektne dokumentacije v zvezi z ureditvijo ceste mimo cerkve na Libergi do naslova Jelša 23, Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju obravnavana cesta). Zadeve, ki bi se lahko nanašale tudi na ureditev obravnavane ceste, so bile:

-               zadeva št. 351-3/2006 z naslovom Poslovilni objekt na pokopališču na Libergi (do 31. 5. 2024 nato v GC št. 3545-10/2024);

-               zadeva št. 351-12/2017 z naslovom Nadaljevanje sanacije opornega zidu na pokopališču Liberga;

-               zadeva št. 466-49/2019 z naslovom Odmera in ureditev lastništva na kategorizirani javni poti JP 709322 (Jelša – pokopališče).

Iz fizičnega in elektronskega pregleda vsebine zadev št. 351-3/2006 in št. 3545-10/2024 izhaja, da se dokumenti nanašajo samo na poslovilni objekt (mrliško vežico) na Libergi. V njem ni dokumentov, ki bi se nanašali na ureditev obravnavane ceste. Iz fizičnega in elektronskega pregleda vsebine zadeve št. 351-12/2017 izhaja, da se dokumenti nanašajo na izgradnjo ograjnega zidu na pokopališču na Libergi. Izdelana je bila Idejna zasnova (IDZ) z naslovom Izdelava ograjnega zidu na pokopališču Liberga (L=60,0 m), december 2017, ki je bila dne 5. 11. 2024 posredovana prosilki. Zadnji dokument (št. 4) v spisu je posredovana Ponudba št. 28/2018 za izdelavo projektne dokumentacije opornega zidu ob pokopališču Liberga in med JP 709 322, prav tako 5. 11. 2024 posredovana prosilki. Drugih dokumentov v spisu ni. Dodatno je organ v elektronskem dokumentarnem sistemu izvedel še pregled, če je bil glede izgradnje opornega zidu na pokopališču Liberga odprt drug spis, na katerem bi bila shranjena projektna dokumentacija, vendar ga organ ni našel. Pri fizičnem in elektronskem pregledu vsebine zadeve št. 466-49/2019 je organ našel uradni zaznamek št. 466-46/2019-2 z dne 2. 12. 2019, iz katerega izhaja, da lastnik zemljišča parc. št. 1152/3, k.o. 1846 Liberga glede ureditve javne poti JP 709322- Jelša dovoli, da se skladno s projektom poseže na njegovo zemljišče ter izvede odmera. Pri javni poti JP 709322- Jelša-pokopališče gre za isto cesto, kot jo omenja prosilka – cesta mimo cerkve na Libergi. Glede uradnega zaznamka št. 466-46/2019-2 z dne 2. 12. 2019 je bil dodatno narejen še uradni zaznamek št. 466-46/2019-27 z dne 17. 10. 2024 z namenom izognitve napačni interpretaciji uradnega zaznamka št. 466-46/2019-2 z dne 2. 12. 2019. V času zapisanega uradnega zaznamka št. 466-46/2019-2 z dne 2. 12. 2019 projekt, ki je v njem omenjen, ni bil izdelan. V nasprotnem primeru bi se zraven dopisala tudi številka projekta, ime projekta, ime osebe oz. podjetja, ki je projekt izdelalo, ter datum izdelave projekta. S strani takratnega župana je bila dana ustna informacija, da se mora projekt še izdelati in da se bo na njegovi podlagi poseglo na zemljišče parc. št. 1152/3, k.o. 1846 Liberga skupaj z odmero. Oba uradna zaznamka sta bila 5. 11. 2024 poslana prosilki. Ostali dokumenti v spisu št. 466-46/2019 se nanašajo na geodetsko odmero obravnavane ceste in spremembe v katastru, ki so povezane z odmero ter dokumenti v zvezi z odstranjenim mejnih znamenjem in njegovo ponovno vzpostavitvijo in označitvijo meje. Organ je pojasnil, da je 16. 10. 2024 in 17. 10. 2024 govoril z geodetoma, ki sta v začetnih fazah delala na izvedbi evidentiranja obravnavane ceste, eden izmed njiju pa je sam postopek geodetske izmere, odmere in parcelacije na koncu tudi izvedel. Organ je preveril, dali sta imela kakršnokoli informacijo glede projekta v zvezi z ureditvijo obravnavane ceste. Oba sta zatrdila, da teh podatkov nimata in da nista seznanjena, da bi imel organ izdelan kakršenkoli projekt, ki bi urejal obravnavano cesto, niti da bi jima bil predstavljen tekom izvedbe postopka geodetske odmere in parcelacije. Glede telefonskih pogovorov z obema geodetoma je bil narejen uradni zaznamek št. 090-2/2021-28 z dne 17. 10. 2024. Organ je 23. 10. 2024 kontaktiral tudi občinsko svetnico, ki naj bi prosilki pokazala del projekta v zvezi z ureditvijo obravnavane ceste. Občinska svetnica je povedala, da projekta ni imela v roki, ve pa, da so obstajale neke skice, kako bi izgledala ureditev obravnavane ceste in ureditev (širjenje) škarpe ter nekaj tudi v zvezi z ureditvijo parkirišča pri pokopališču z namenom, da se jih predstavi lastnikom zemljišč, na katera bi se tekom ureditve ceste poseglo. Obravnavana cesta naj bi se tudi odmerila. Glede telefonskega pogovora z občinsko svetnico je bil narejen uradni zaznamek št. 090-2/2021-29 z dne 23. 10. 2024. Kot izhaja iz zgornjih navedb te obrazložitve, je organ prosilki poslal vso dokumentacijo, ki jo poseduje v zvezi z obravnavano zahtevo. Dokumentacije, kot je projekt za ureditev obravnavane ceste, pa organ ni mogel poslati, saj je ne poseduje, zato je v tem delu zahtevo prosilke delno zavrnil.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(3)           Dne 20. 11. 2024 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo št. 090-2/2021-34 z dne 5. 11. 2024, v kateri je pojasnila, da je 5. 11. 2024 od organa prejela IDZ investitorja Občine Šmartno pri Litiji, december 2017, za objekt: Izdelava ograjenega zidu na pokopališču Liberga. Organ je isti tloris posredoval prosilki v dveh delih oziroma v dveh ločenih skenih, kar nikakor ni skladno s pravili glede posredovanja enotnega dokumenta oziroma enotnega tlorisa, ki nikakor nima dimenzije večje kot A3, kar nikakor ni ustrezno. Organ prosilki še vedno ni posredoval projektne dokumentacije IDZ investitorja Občine Šmartno pri Litiji, januar 2018 izdelovalca … za objekt: Prilagoditev brežine pri cerkvi na Libergi zaradi modernizacije ceste, ki jo je prosilka v nečitljivi in črno beli obliki prejela z dopisom Upravnega sodišča RS št. IU 1057/2021-20 z dne 16. 9. 2022 in prilogi C4 in prva stran priloge C5 navedenega sodnega spisa. Organ prosilki prav tako ni posredoval zadeve št. 466-49/2019, saj je prosilka 15. 10. 2024 nedvoumno povedala, da želi kakršnekoli dokumente, ki jih ima organ in vsebujejo podatke glede ureditve obravnavane ceste. Prosilka s sklicevanjem na omenjeni prilogi C4-5 in na sodbo Upravnega sodišča opr. št. I U 1057/2021-32 z dne 10. 11. 2024 (točka 20) zatrjuje obstoj projektne dokumentacije Prilagoditev brežine pri cerkvi na Libergi zaradi modernizacije ceste in po mnenju prosilke organ v povezavi z navedenim v izpodbijani odločbi nima nikakršnega konkretnega pojasnila ali obrazložitve, zato odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Prosilka je zaprosila za dostop do vse možne dokumentacije v povezavi z obravnavano cesto, oziroma kakršnekoli dokumente glede ureditve obravnavane ceste, ki pa ji še vedno ni bila posredovana. Prosilka je s strani uradne osebe prejela informacijo, da je del fizičnega arhiva organa nepopoln oziroma neurejen, kar pa nikakor ne bi smelo vplivati na odločanje organa. Organ je nadalje preverjal informacije pri nekdanjem županu, dveh geodetih in občinski svetnici, namesto da bi uredil del neurejenega fizičnega arhiva organa, ki je očitno še vedno neurejen in ni ustrezno zaveden v elektronskem dokumentarnem sistemu organa. Občinska svetnica je pojasnila, da so obstajale neke skice, ki jih prosilka še vedno ni prejela. Nekdanji župan je zaradi osebnih zamer prosilki onemogočil dostop do informacij javnega značaja in še sedaj zavaja, da zahtevana dokumentacija ne obstaja. Prosilka je pojasnila, da ni prejela uradnih zaznamkov glede opravljenih poizvedb pri občinski svetnici in obeh geodetih, kar je v nasprotju z načelom zaslišanja stranke in načelom kontradiktornosti. Iz uradnega zaznamka z dne 2. 12. 2019 izhaja, da je bil v povezavi z obravnavano cesto izdelan projekt, tudi priloge C4-5 nesporno dokazujejo obstoj omenjenega projekta. Projektna dokumentacije IDZ je zgolj in samo idejna zasnova in investitor v nadaljevanju po navadi naroči še izdelavo podrobnejše projektne dokumentacije. Dodatno pojasnilo zaradi pravilne interpretacije uradnega zaznamka št. 466-49/2019 z dne 2. 12. 2019 je popolnoma neresnično, saj navedeni uradni zaznamek jasno in nedvoumno omenja projekt in da se odmera opravi skladno s projektom. Če projekt ne bi obstajal, potem ga omenjeni uradni zaznamek sploh ne bi omenjal. Da zaprošena projektna dokumentacija z naslovom Prilagoditev brežine pri cerkvi na Libergi zaradi modernizacije ceste očitno obstaja, izhaja iz zadeve Upravnega sodišča RS št. I U 1057/2021-20 z dne 16. 9. 2022 in priloge C4 in prva stran priloge C5 navedenega sodnega spisa. Organ v izpodbijani odločbi ne posreduje nikakršnega pojasnila ali obrazložitve glede uničevanja in trajanja hrambe arhivskega gradiva, saj za IDZ januar 2018 nikakor še ni potekel rok obveznosti hrambe. Iz vsega opisanega izhaja, da je organ pri svojem postopanju kršil pravila postopka (načelo zakonitosti, načelo varstva pravic strank, načelo materialne resnice in načelo ekonomičnosti postopka), materialni predpis (določila ZDIJZ) in popolnoma nepravilno ugotovil dejansko stanje, da z zaprošeno dokumentacijo ne razpolaga. Prosilka predlaga, da IP izpodbijano odločbo odpravi oziroma ustrezno spremeni in organu naloži plačilo stroškov postopka ali podredno, da izpodbijano odločbo v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje organu, prosilki pa prizna stroške postopka.

(4)           Organ je pritožbo z dopisom št. 090-2/2021-41 z dne 10. 12. 2024, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Pri tem je še pojasnil, da je na podlagi pritožbenih navedb prosilki poslal dodatne dokumente, kot izhaja iz uradnega zaznamka št. 090-2/2021-40 z dne 10. 12. 2024, saj je presodil, da je ustrezno, da se prosilka seznani tudi s temi dokumenti glede na podano zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Glede pritožbenih navedb glede neposredovanja projektne dokumentacije z naslovom Prilagoditev brežine pri cerkvi na Libergi, ki jo je prosilka v nečitljivi in črno beli obliki prejela z dopisom Upravnega sodišča RS št. 1075/2021-20 z dne 16. 9. 2022, je organ pojasnil, da je bil s tem dokumentom s strani IP seznanjen prav tako v nečitljivi in črno beli obliki. Organ uradno izdelanega projekta z naslovom Prilagoditev brežine pri cerkvi na Libergi zaradi modernizacije ceste nima. Je pa 3. 12. 2024 s strani projektanta ... pridobil skice tega dokumenta. S strani projektanta je bilo dodatno obrazloženo, da uradnega pisnega naročila za izdelavo IDZ projekta Prilagoditev brežine pri cerkvi na Libergi zaradi modernizacije ceste niso prejeli, in da je bil osnutek IDZ izdelan z namenom dogovora z lastniki. S tem je bilo tudi pojasnjeno, zakaj organ prej teh dokumentov v svojem arhivu ni imel in jih prosilki tudi ni mogel posredovati. Glede na to, uraden projekt IDZ investitorja Občine Šmartno pri Litiji za objekt Prilagoditev brežine pri cerkvi na Libergi zaradi modernizacije ceste (L = 60,0 m), jan. 2018 oziroma drug projekt ali projektna dokumentacija v zvezi z ureditvijo obravnavane ceste, ki bi ga organ naročil, izdal zanj naročilnico ali sklenil pogodbo, ga plačal ter prejel izdelanega v ustreznih oblikah, ne obstaja. Organ izreka izpodbijane odločbe ni spremenil.

(5)           IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja na prosilko naslovil dopis št. 090-471/2024/2 z dne 19. 12. 2024, s katerim je prosilko seznanil z vsebino dopisa organa št. 090-2/2021-41 z dne 10. 12. 2024 in uradnega zaznamka organa št. št. 090-2/2021-40 z dne 10. 12. 2024 ter jo pozval, da v primeru, če vztraja pri pritožbi, natančno pojasni, katerih zahtevanih dokumentov še ni prejela. Prosilka je v odgovoru z dne 10. 1. 2025 navedla, da prosi za čimprejšnjo obravnavo zaradi prejema še manjkajočega dokumenta oziroma dokumenta v ustrezno čitljivi barvni obliki. V podrobnejši obrazložitvi je navedla, da ji je organ šele po prejemu pritožbe dne 10. 12. 2024 posredoval zahtevane dokumente (29 priponk k elektronskemu sporočilu), ki jih je prejela in so skladni z zahtevo z dne 11. 12. 2020, v kateri so omenjeni vsi podatki, projekti, dokumenti glede relevantne ceste. Popolnoma nesprejemljivo je postopanje, da je prosilka šele po prejemu sodbe Upravnega sodišča in nato šele po vložitvi pritožbe prejela zahtevano dokumentacijo. Navedeno izkazuje onemogočanje dostopa do informacije javnega značaja. V dne 10. 12. 2024 prejeti dokumentaciji manjka priponka pri elektronskem sporočilu št. 466-49/2019-8 z dne 30. 9. 2021. Nadalje je posredovanje črno-bele priloge k odločbi št. 02112-165/2022-1 (grafični prikaz) neustrezno, saj niso vidne: modra linija, rdeča linija in zelena linija, kot izhajajo iz legende. Prosilka meni, da dokumentacija ni jasno razvidna oz. je nepregledna in nejasna. Pojasnilo organa z dne 10. 12. 2024 je napisano v nasprotju z načelom zakonitosti (6. člen ZUP), saj v RS ne obstaja predpis, ki bi ločeval med uradnimi projekti in neuradnimi projekti, kot neutemeljeno in zavajajoče pojasnjuje organa. S sklicevanjem na določbe Pravilnika o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/06 s spremembami in dopolnitvami) je prosilka navedla, kaj mora vsebovati idejna zasnova (IDZ) in da ne obstaja pojem uraden oziroma neuraden projekt. V primeru projektne dokumentacije IDZ investitorja Občine Šmartno pri Litiji, januar 2018 izdelovalca … za objekt: Prilagoditev brežine pri cerkvi na Libergi zaradi modernizacije ceste nikakor ne gre zgolj in samo za neke skice. Navedeno dokumentacijo je prosilka v nečitljivi in črno beli obliki prejela z dopisom Upravnega sodišča RS št. I U 1057/2021-20 z dne 16. 9. 2022 in prilogi C4 in prva stran priloge C5 navedenega sodnega spisa. Šele po vložitvi pritožbe z dne 20. 11. 2024 ji je navedeni projekt posredoval tudi organ. Nikakor ne drži, da gre samo za skice dokumenta, ampak gre za IDZ, kot je skladno s Pravilnikom o projektni dokumentaciji navedel tudi projektant v izdelanem dokumentu. Projektant gotovo ne bi delal projektne dokumentacije IDZ, če ne bi prejel naročila organa oz. zato, ker ima preveč časa... … že dolga leta (od 2004 dalje neprekinjeno) sodeluje z organom, po podatkih Erarja je s strani organa … prejel 1.350.041,02 EUR, tudi v relevantnem letu 2018. Zato so pojasnila glede izdane naročilnice in plačila projekta popolnoma nerelevantna za navedeni postopek. Iz dopisa organa z dne 10. 12. 2024 izhaja, da je bil projekt IDZ investitorja Občine Šmartno pri Litiji, januar 2018 izdelovalca … za objekt: Prilagoditev brežine pri cerkvi na Libergi zaradi modernizacije ceste izdelan z namenom dogovora z lastniki. Prosilka je povzela vsebino uradnega zaznamka organa št. 090-2/2021-27 z dne 17. 10. 2024 in obširno pojasnila, zakaj meni, da je dodatno pojasnilo zaradi pravilne interpretacije uradnega zaznamka št. 466-49/2019 z dne 2. 12. 2019 oz. št. 090-2/2021-27 z dne 17. 10. 2024 popolnoma neresnično (in dejansko laž). Dalje je prosilka navedla, da nikoli ni bilo pojasnjeno, zakaj organ dokumenta IDZ v svojem arhivu ni imel. Če je bil izdelan z namenom dogovora z lastniki, potem bi vsekakor moral dokument obstajati v arhivu organa. Če dokument ni obstajal v arhivu organa, pa navedeno nikakor ni skladno s pravili upravnega poslovanja in navedeno nikakor nikoli ne sme vplivati na pravico prosilke do dostopa do informacije javnega značaja. S strani uradne osebe je prosilka prejela informacijo, da je del fizičnega arhiva organa nepopoln oziroma neurejen, kar pa nikakor ne bi smelo imeti vpliva na odločanje organa. Prosilka vztraja pri svoji pritožbi, saj bi moral organ skladno z določbo 242. člena ZUP spremeniti svojo odločbo. Prosilka je navedla, katere dokumente ji je organ poslal šele po prejemu pritožbe in ponovila zaključek svojih ugotovitev, kot jih je navedla že v pritožbi z dne 20. 11. 2024. Prosilka je 10. 1. 2025 poslala še dopolnitev, v kateri je navedla, da je priloga k odločbi GURS z dne 21. 4. 2022 nečitljiva, parc. št. so nečitljive.

(6)           IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja na organ naslovil dopis št. 090-471/2024/5 z dne 15. 1. 2025, s katerim je organ seznanil z dopisom prosilke z dne 10. 1. 2025 in ga pozval, da se opredeli do njenih navedb.

(7)           Organ je odgovoril z elektronskim sporočilom z dne 16. 1. 2025, v katerem je dodatno pojasnil dejansko stanje v zvezi z odločbo GURS št. 02112-165/2022-1 in priponko k dokumentu št. 466-49/2019-8. Z navedenim elektronskim sporočilom organa je IP seznanil prosilko dne 22. 1. 2024.

Pritožba ni utemeljena.

(8)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9)           Prosilka izpodbija odločbo organa št. 090-2/2021-34 z dne 5. 11. 2024 v zavrnilnem delu, pri čemer dvomi v upravičenost odločitve organa, da ta ne razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti, zato je bilo treba v pritožbenem postopku najprej ugotoviti, katere izmed zahtevanih dokumentov je organ prosilki že posredoval in nato, ali je v trenutku izdaje izpodbijane odločbe razpolagal še z drugimi zahtevanimi informacijami javnega značaja, ki jih prosilki tudi po prejemu pritožbe še vedno ni posredoval.

(10)         Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

(11)         Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, kot je pojasnjeno že v prejšnjem odstavku, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v obravnavanem primeru v vprašanje, ali organ na ustrezen način evidentira svoje dokumentarno gradivo oziroma ali je organ ravnal zakonito s tem, ko ni razpolagal z zahtevanim idejnim projektom oziroma drugimi podatki (projekti, dokumenti) v zvezi z obravnavano cesto. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP ni pristojen ugotavljati, ali je postopek evidentiranja dokumentarnega organa pri organu urejen pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj ima organ na določen način urejeno to področje oziroma, ali bi organ moral razpolagati z zahtevanim idejnim projektom oziroma drugimi podatki (projekti, dokumenti) v zvezi z obravnavano cesto, je torej v pristojnosti drugih organov.[1]

(12)         Prosilka je postavila široko zahtevo, s katero je zahtevala, da ji organ posreduje idejni projekt oziroma druge podatke (projekte, dokumente), ki jih ima organ v zvezi z ureditvijo ceste mimo cerkve na Libergi do naslova Jelša 23, Šmartno pri Litiji. Organ je prosilki dne 5. 11. 2024 poslal naslednje dokumente:

-               Idejna zasnova (IDZ) z naslovom Izdelava ograjnega zidu na pokopališču Liberga (L=60), december 2017;

-               Ponudba št. 28/2018 za izdelavo projektne dokumentacije opornega zidu ob pokopališču Liberga in med JP 709 322;

-               uradni zaznamek št. 466-46/2019-2 z dne 2. 12. 2019;

-               uradni zaznamek št. 466-46/2019-27 z dne 17. 10. 2024.

(13)         Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo prosilke zavrnil v delu, ki se nanaša na posredovanje idejnega projekta oziroma projektne dokumentacije za ureditev ceste mimo cerkve na Libergi, do naslova Jelša 23, Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju idejni projekt oziroma projektna dokumentacija za ureditev obravnavane ceste). Ob odstopu pritožbe v reševanje IP je organ v dopisu št. 090-2/2021-41 z dne 10. 12. 2024 pojasnil, da je na podlagi pritožbenih navedb prosilki poslal dodatne dokumente. IP je pregledal vsebino elektronskega sporočila, ki ga je organ 10. 12. 2024 naslovil na prosilko, in ugotovil, da ta obsega 29 prilog. Po pregledu vsebine dokumentov v navedenih prilogah in upoštevaje navedbo prosilke v dopisu z dne 10. 1. 2025, da je te dokumente prejela in so skladni z njeno zahtevo z dne 11. 12. 2020, je IP ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi napačno ugotovil dejansko stanje, in sicer, da z nekaterimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Po vložitvi pritožbe zoper izpodbijano odločbo pa je organ ugotovil, da nekatere dokumente ima ter ugotovljeno pomanjkljivost odpravil sam. Organ je namreč dokumente, za katere je na podlagi prosilkinih pritožbenih navedb ugotovil, da so tudi predmet zahteve in da z njimi razpolaga v materializirani obliki, prosilki posredoval dne 10. 12. 2024, in sicer na način, kot je to zahtevala prosilka (v elektronski obliki).

(14)         Iz navedb prosilke v dopisu z dne 10. 1. 2025 izhaja, da še vedno vztraja pri pritožbi v delu, ki se nanaša na:

-               priponko pri elektronskem sporočilu št. 466-49/2019-8 z dne 30. 9. 2021, ki naj je prosilka ne bi prejela;

-               posredovanje črno bele priloge k odločbi št. 02112-165/2022-1 (grafični prikaz), ki je po mnenju prosilke neustrezno, saj niso vidne modra linija, rdeča linija in zelena linija, kot izhajajo iz legende, parc. št. so nečitljive.

(15)         Glede priponke pri elektronskem sporočilu št. 466-49/2019-8 z dne 30. 9. 2021 je IP sledil pojasnilu organa v elektronskem sporočilu z dne 16. 1. 2025, iz katerega izhaja, da je bila priponka skenirana posebej, in sicer kot dokument z naslovom »Priponka 466_49_2019_8.pdf«. IP se je o tem prepričal z vpogledom v vsebino navedene priponke v elektronskem sporočilu organa prosilki z dne 10. 12. 2024. Pritožbene navedbe prosilke so torej v tem delu neutemeljene.

(16)         Glede priloge k odločbi Geodetske uprave RS št. 02112-165/2022-1 je organ v elektronskem sporočilu z dne 16. 1. 2025 pojasnil, da je barvna in dovolj čitljiva. IP je to navedbo organa preveril z vpogledom v dokument z naslovom »466_49_2019_12.pdf« v priponki elektronskega sporočila organa prosilki z dne 10. 12. 2024 in ugotovil, da dokument ni črno bel, temveč barven in zato je brez težav možno videti modro, rdečo in zeleno linijo. Poleg tega se v navedenem dokumentu z uporabo povečave lahko preberejo tudi parcelne številke. Iz pojasnil organa izhaja, da dokument po prejemu skenira in shrani (evidentira) v sistem. IP ugotavlja, da je organ prosilki posredoval skeniran dokument, s katerim razpolaga v materializirani (elektronski) obliki, s čimer je izpolnil svojo dolžnost po ZDIJZ. Kot je navedeno že v 10. in 11. odstavku te obrazložitve, organ namreč na podlagi ZDIJZ ni dolžan niti pridobivati dokumentov od drugih organov (npr. GURS) niti dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolaga, da bi zadostil zahtevi prosilke. IP še pripominja, da dejstvo, da organ obravnavanega dokumenta iz zadeve št. 466-49/2019 ne najde v fizični obliki, glede na to, da je bil prosilki omogočen ustrezen dostop do tega dokumenta v elektronski obliki, za obravnavani postopek ni pravno relevantno, posledično tudi niso pravno relevantne pritožbene navedbe prosilke glede neusklajenosti fizičnega arhiva organa z njegovim elektronskim dokumentarnim sistemom.

(17)         Prosilka na koncu dopisa z dne 10. 1. 2025 predlaga IP, da izpodbijano odločbo odpravi oziroma ustrezno spremeni. IP pojasnjuje, da je izrek najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli odločbe edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Izrek izpodbijane odločbe se glasi, da se »zahteva prosilke delno zavrne v delu, ki se nanaša na posredovanje idejnega projekta oziroma projektne dokumentacije za ureditev ceste mimo cerkve na Libergi, do naslova Jelša 23, Šmartno pri Litiji«. IP je po preučitvi obrazložitve izpodbijane odločbe ter dodatne dokumentacije in pojasnil, ki mu jih je organ posredoval v pritožbenem postopku, ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe povsem zakonit.

(18)         Organ je namreč v ugotovitvenem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe z namenom ugotovitve, ali v materializirani obliki razpolaga z idejnim projektom oziroma projektno dokumentacijo za ureditev obravnavane ceste, izvedel temeljit ugotovitveni postopek, ki je obsegal:

-               pregled elektronskega dokumentarnega sistema in elektronskega sistema izdanih in prejetih računov,

-               fizični in elektronski pregled relevantnih zadev;

-               poizvedbo pri dveh geodetih, ki sta opravila določena dela v zvezi z obravnavano cesto;

-               poizvedbo pri občinski svetnici, ki naj bi prosilki pokazala del projekta v zvezi z ureditvijo obravnavane ceste.

(19)         Glede pritožbenih navedb prosilke v zvezi s kršitvijo načela zaslišanja stranke in kršitvijo načela kontradiktornosti IP pojasnjuje, da je organ ves navedeni ugotovitveni postopek v obrazložitvi izpodbijane odločbe podrobno opisal, vključno s povzetki ugotovitev posameznih poizvedb. Na ta način je prosilko seznanil z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za odločbo. Upoštevaje dejstvo, da je bila prosilka z dejanskim stanjem glede neobstoja določene dokumentacije pri organu obširno že seznanjena v preteklih postopkih (postopki, v katerih so bile izdane odločba organa št. 090-2/2021-5 z dne 17. 3. 2021, odločba IP št. 090-129/2021-13 z dne 3. 6. 2021 in sodba Upravnega sodišča RS št. IU 1075/2021-32 z dne 10. 9. 2024), in ker tudi pri opravljenih poizvedbah pred izdajo izpodbijane odločbe organ ni ugotovil novih dejstev in okoliščin, ki bi dokazovale obstoj teh dokumentov pri organu, IP ocenjuje, da organ ni kršil načela zaslišanja stranke in načela kontradiktornosti s tem, da prosilke pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil z vsebino uradnih zaznamkov o opravljenih poizvedbah.

(20)         V izogib ponavljanju se IP sklicuje na ugotovitve organa v izpodbijani odločbi in ugotavlja, da nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal z zahtevanim idejnim projektom oziroma projektno dokumentacijo za ureditev obravnavane ceste. IP je pri tem upošteval, da je predmet obravnavanega dela zahteve lahko tudi drugače poimenovan dokument, ki smiselno predstavlja idejni projekt oziroma projektno dokumentacijo za ureditev obravnavane ceste, saj ZDIJZ nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Zato se IP tudi ni omejil na pojem »uradni« ali »neuradni« projekt, na kar se je sicer skliceval organ v dopisu št. 090-2/2021-41, saj je takšna opredelitev dokumenta za postopek po ZDIJZ, kjer je pomembno le vprašanje, ali dokument sodi v delovno področje organa in ali organ z njim razpolaga v materializirani obliki, popolnoma nerelevantna. Posledično so za ta pritožbeni postopek nerelevantne pritožbene navedbe o tem, da predpisi ne ločujejo med uradnimi in neuradnimi projekti in o tem, kaj vse naj bi projektna dokumentacija vsebovala ter ali je projektna dokumentacija, ki jo je prosilka prejela, le skica ali dokončan projekt. IP poudarja, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Vendar pa je IP ugotovil, da je organ v trenutku izdaje izpodbijane odločbe razpolagal le z dokumentacijo za objekt, poimenovan Prilagoditev brežine pri cerkvi na Libergi zaradi modernizacije ceste, januar 2018, ki sta jo organ in prosilka pridobila v okviru upravnega spora, ki se je pred Upravnim sodiščem vodil pod opr. št. 1057/2021, in sicer gre za dokumentacijo, ki je bila v spisovni dokumentaciji navedene sodne zadeve označena kot prilogi C4 in C5. IP je zato zaključil, da organ v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal z nobenim drugim dokumentom, ki bi smiselno predstavljal idejni projekt oziroma projektno dokumentacijo za ureditev obravnavane ceste. IP še pripominja, da prosilka za pridobitev dokumentacije, ki je bila v spisovni dokumentaciji sodnega spisa opr. št. 1057/2021 označena kot prilogi C4 in C5 ter z njo razpolaga tudi organ, nima pravnega interesa, saj je nesporno, da jo je prejela že v prilogi dopisa Upravnega sodišča RS št. 1057/2021-20 z dne 16. 9. 2022.

(21)         Resne pravne presoje ne prestanejo tudi argumenti, s katerimi prosilka navaja, v katerih dokumentih je omenjena zahtevana dokumentacija in na katerih dokumentih je organ naveden kot investitor obravnavanega projekta. Dejstvo, da je organ v uradnem zaznamku št. 466-46/2019-2 z dne 2. 12. 2019 na splošno omenil projekt, in dejstvo, da je v dokumentaciji, ki je priloga C4 in C5 v sodnem spisu opr. št. 1057/2021, kot investitor naveden organ, namreč z ničemer ne dokazujeta, da organ z zahtevanim idejnim projektom oziroma projektno dokumentacijo za ureditev obravnavane ceste tudi dejansko razpolaga v materializirani obliki. Prav tako tudi navedba projektanta, da je obravnavano dokumentacijo izdelal za namen dogovora z lastniki, z ničemer ne izkazuje, da se ta dokumentacija nahaja tudi pri organu. Enako tudi dejstvo, da isti projektant že vrsto let sodeluje z organom, ne pomeni, da organ v materializirani obliki razpolaga z zahtevanim idejnim projektom oziroma projektno dokumentacijo za ureditev obravnavane ceste, ki jo je izdela ta projektant. Iz nobenega od navedenih argumentov prosilke namreč ne izhaja izrecno, da bi bila ta dokumentacija poslana ali izročena organu pred izdajo izpodbijane odločbe. Projektant je to dokumentacijo posla organu šele 3. 12. 2024, kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve.

(22)         IP tudi ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepal, da organ zahtevanega idejnega projekta oziroma projektne dokumentacije za ureditev obravnavane ceste prosilki ni želel v celoti ali delno posredovati v trenutku izdaje izpodbijane odločbe. Organ je namreč v dopisu št. 090-2/2021-41 z dne 10. 12. 2024 s prilogami in v elektronskem sporočilu z dne 16. 1. 2025 s prilogami IP omogočil dostop do vseh dokumentov, ki so relevantni za odločitev v obravnavani zadevi in podrobno pojasnil relevantno dejansko stanje v zvezi s tem, da v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal z zahtevanim idejnim projektom oziroma projektno dokumentacijo.

(23)         IP poudarja, da je organ v postopku odločanja o zahtevi, vloženi na podlagi določb ZDIJZ, dolžan odločati le o dostopu do dokumentov, s katerimi razpolaga. Organi v okviru določb ZDIJZ namreč niso dolžni od drugih organov oziroma subjektov, ki morebiti razpolagajo z zahtevano informacijo, pridobivati informacij zato, da bi zadostili zahtevi prosilca. Kot je pojasnjeno že v 10. in 11. odstavku t eobrazložitve, ZDIJZ namreč jasno določa, da je posamezni organ dolžan omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij. Organ je bil zato v obravnavani zadevi pred izdajo izpodbijane odločbe dolžan presojati zahtevo prosilke le v okviru dokumentov, s katerimi je v tistem trenutku razpolagal, kar pomeni, da je organ v konkretnem primeru ravnal pravilno, ko je, na podlagi zahteve prosilke, ugotavljal, ali razpolaga z idejnim projektom oziroma projektno dokumentacijo za ureditev obravnavane ceste. Kot že navedeno, organ ni dolžan presojati morebitnega obstoja zahtevanih informacij pri drugemu organu oz. ni dolžan od drugega organa oziroma subjekta (npr. od projektanta), pridobivati dokumentov, s katerimi sam prvotno ne razpolaga, za namen odločanja o zahtevi prosilca na podlagi določb ZDIJZ.

(24)         Iz vsega navedenega izhaja, da prosilkini zahtevi za dostop do idejnega projekta oziroma projektne dokumentacije za ureditev obravnavane ceste organ v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni mogel ugoditi, saj z navedeno dokumentacijo ni razpolagal, kar pomeni, da niso bili izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilke zavrnil.

(25)         Da organ prosilki ničesar ne prikriva in da želi ravnati transparentno, kaže tudi dejstvo, da je po prejemu pritožbe dne 3. 12. 2025 opravil še poizvedbo pri projektantu, česar na podlagi ZDIJZ nikakor ni bil dolžan storiti. Organ je projektanta prosil za posredovanje tlorisne situacije z novim zidom, objekt: Prilagoditev brežine pri cerkvi na Libergi zaradi modernizacije ceste, januar 2018. Projektant je organu istega dne poslal dokument, ki ga je poimenoval »osnutek IDZ«, pri čemer je pojasnil, da je bil ta dokument pripravljen za namen dogovora z lastniki zemljišč in da zanj ni prejel naročila. Dejstvo, da projektant za izdelavo tega dokumenta ni prejel naročila, še dodatno potrjuje, da je organ pred izdajo izpodbijane odločbe ugotovil popolno in resnično dejansko stanje glede dejstva, da ne razpolaga z idejnim projektom oziroma projektno dokumentacijo za ureditev obravnavane ceste. Organ je prejeti dokument dne 10. 12. 2025 poslal prosilki.

(26)         Po preučitvi celotne zadeve IP pojasnjuje, da zaradi dejstva, da je organ prosilki tekom pritožbenega postopka posredoval še dodatne zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga, prosilka nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev teh dokumentov, saj je bilo njeni zahtevi za dostop delno ugodeno in ji je organ zahtevane dokumente, s katerim nedvomno razpolaga, tudi (naknadno) posredoval. IP se strinja z navedbami prosilke, iz katerih izhaja, da je organ s tem, ko ji je šele po prejemu pritožbe posredoval nekatere izmed zahtevanih dokumentov, kršil določena pravila postopka in materialni predpis, vendar pa glede na dejstvo, da je prosilka na koncu te dokumente vendarle prejela in je bilo torej njeni zahtevi v tem delu ugodeno, te pomanjkljivosti na prvi stopnji niso bile bistvene. Zato je IP pritožbo na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(27)         Glede povrnitve priglašenih stroškov pritožbenega postopka zahteva prosilke ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilke, zato prosilka sama nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(28)         Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

(29)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.