prosilec - Občina Šmartno pri Litiji

POVZETEK:

Prosilka je na organ naslovila zahtevo za posredovanje morebitnega idejnega projekta oz. drugih podatkov (projektov, dokumentov), ki jih ima organ v zvezi z ureditvijo ceste mimo cerkve na Libergi. Zahtevi prosilke je organ delno ugodil in prosilki posredoval dokumente s katerimi tozadevno razpolaga, v preostalem delu pa je zahtevo prosilke zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilke, v času izdaje izpodbijane odločbe, ni razpolagal, zato je pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil. Prosilka je zoper odločbo IP vložila tožbo, o kateri je Upravno sodišče odločilo s sodbo št. I U 1057/2021-32 z dne 10. 9. 2024, s katero je tožbi ugodilo in zadevo vrnilo IP v ponovno odločanje. Ker je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje odpravil organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevanimi dokumenti, je pritožbi prosilke ugodil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-129/2021/39

Datum: 10. 10. 2024

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ….., ki jo zastopa odvetnica …. (v nadaljevanju prosilka), z dne 1. 4. 2021, zoper odločbo Občine Šmartno pri Litiji, Tomazinova ulica 2, 1275 Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2021-5 z dne 17. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 1. 4. 2021 se ugodi. Odločba Občine Šmartno pri Litiji, št. 090-2/2021-5 z dne 17. 3. 2021, se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)  Prosilka je z zahtevo z dne 11. 12. 2020 od organa zahtevala posredovanje morebitnega idejnega projekta oz. drugih podatkov (projektov, dokumentov), ki jih ima organ v zvezi z ureditvijo ceste mimo cerkve na Libergi do naslova …, Šmartno pri Litiji.

(2)  Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-2/2021/5 z dne 17. 3. 2021, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil. V obrazložitvi je organ navedel, da je dne 12. 3. 2021, po elektronski pošti, prosilki posredoval idejno zasnovo, ki obravnava izdelavo ograjnega zidu na pokopališču Liberga, kar je tudi vsa projektna dokumentacija, ki posredno vključuje cesto pri pokopališču na Libergi. Organ je navedel, da posamičnega projekta za cesto ni posredoval, saj takšen projekt, kot dokončan uraden dokument, pri organu ne obstaja, pri čemer je navedel, da tudi sicer razkrivanje idejnih izrisov ali določenih podatkov, ki niso uraden dokument, skladno s 1. odstavkom, 9. alineje, 6. člena ZDIJZ, pomeni razkritje podatkov, ki bi lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine in se zato, kot tak šteje za izjemo od informacije javnega značaja. Ker organ projekta za ureditev ceste mimo cerkve na Libergi nima, je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil.

(3)  Dne 1. 4. 2021 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-2/2021-5 z dne 17. 3. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) iz vseh pritožbenih razlogov. Prosilka se je pritožila tudi zoper že posredovane dokumente, in sicer: dva dokumenta z naslovom Ograjni zid Liberga, popis del ter projektantski predračun Ograjni zid Liberga.

(4)  IP je o pritožbi prosilke odločil z odločbo št. 090-129/2021/13 z dne 3. 6. 2021, s katero je pritožbo zavrnil, ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(5)  Prosilka je zoper odločbo IP vložila tožbo. O tožbi je odločilo Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče), s sodbo št. I U 1057/2021-32 z dne 10. 9. 2024, s katero je tožbi ugodilo in zadevo vrnilo IP v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

(6)  IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

(7)            Kot že navedeno, je bil v obravnavani zadevi s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča št. I U 1057/2021-32 z dne 10. 9. 2024 odpravljen akt drugostopenjskega upravnega organa, torej odločba IP. Če se upravni akt odpravi s pravnomočno sodbo, se odpravijo tudi posledice, ki so iz njega nastale (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), in se upravna zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred odločanjem o tožbi. Takšne posledice, z učinkom ex tunc, v zvezi z odpravo upravnega akta so določene tudi v prvem odstavku 281. člena ZUP. V obravnavani zadevi to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe IP št. 090-129/2021/13 z dne 3. 6. 2021, to je v stanje odločanja o pritožbi prosilke z dne 1. 4. 2021.

(8)            IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.  Predmet ponovljenega pritožbenega postopka je presoja, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilke.

(9)            Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilke nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa, posledično organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve. Poleg navedenega se bo organ najhitreje spustil v vsebinsko obravnavo zadeve, saj podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo, pri čemer mu je ta možnost dana prav z vrnitvijo v ponovno odločanje.

(10)          V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

(11)          V ponovljenem postopku je organ dolžan najprej s prosilko razjasniti, katere konkretne informacije v zvezi z zahtevo želi pridobiti.

(12)          Če je organu zahteva prosilca nerazumljiva/nejasna oz. če organ, glede na vrsto podatkov, ki jih vodi, ne ve, oz. ne more razbrati, kateri konkretni podatki so predmet zahteve prosilca ali morebiti za katero obdobje prosilec zahteva dokumente, je organ v ponovljenem postopku prosilca dolžan pozvati na dopolnitev in mu hkrati pomagati pri konkretnejši opredelitvi. Drugi odstavek 18. člena ZDIJZ namreč zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Upoštevati je namreč treba dejstvo, da prosilec, kot prava neuka stranka, ne more natančno vedeti, s katerimi konkretnimi podatki organ razpolaga. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. 7. člen ZUP v 2. odstavku določa, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, stranko na to opozoriti. V 4. odstavku istega člena pa določa tudi, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. "Pomoč neuki stranki se namreč ne omejuje zgolj na dolžnost poučevanja o procesnih pravicah v upravnem postopku. Pouka o procesnih pravicah ni mogoče ločiti od pouka o materialnih pravicah, ker so prve povezane z drugimi. Zato je uradna oseba dolžna opozoriti vsakogar na možnost, da lahko uveljavi materialno pravico, kadar glede na podano dejansko stanje zve ali sodi, da ima opozorjeni podlago za uveljavitev kakšne pravice." (Sodba VS RS, št. 73/94-7). Opustitev pomoči neuki stranki pomeni kršitev pravil postopka, izdana odločba pa je zaradi tega lahko izpodbojna (251. člen ZUP). Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.

(13)          Ko bo prosilka konkretizirala zahtevane informacije tako, da bo organ jasno vedel, katere dokumente mora iskati, mora organ te dokumente identificirati in presoditi, ali izpolnjujejo pogoje za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

(14)          IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilke in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek (1. točka izreka odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP ter napotila Upravnega sodišča po sodbi št. I U I U 1057/2021-32 z dne 10. 9. 2024 in IP.

(15)          Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16)          Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke