dekorativna slika

prosilec - Občina Škofljica

+ -
Datum: 18.05.2021
Številka: 090-99/2021
Kategorije: Ali dokument obstaja

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilke zavrnil, ker z zahtevnimi dokumenti ne razpolaga, pri čemer je prosilka v pritožbi vztrajala pri tem, da zahtevani dokumenti nedvomno pri organu obstajajo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v času odločanja o zahtevi prosilke resnično ni razpolagal z zahtevnimi dokumenti, zato je pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

 

 

 

Številka: 090-99/2021/9

Datum: 18. 5. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …, (v nad. prosilka), z dne 11. 3. 2021, zoper odločbo Občine Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica (v nad. organ), št. 09001-01/2020 (25) z dne 8. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O

 

 

  1. Pritožba prosilke z dne 11. 3. 2021 zoper odločbo Občine Škofljica št. 09001-01/2020 (25) z dne 8. 3. 2021, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilka je dne 25. 11. 2021 na organ vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 09001/2020 (5) z dne 20. 11. 2020, v okviru katere je razširila svojo prvotno zahtevo in podala t.i. novo zahtevo za posredovanje sledečih dokumentov:

  1. Prvotni zahtevi »Obravnava pobude za spremembo namenske rabe prostora vezanega na legalizacijo stanovanjske stavbe na …., parcelna …., k.o. Pijava Gorica, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na parceli št. …, k.o. Pijava Gorica« ustrezajo sledeči dokumenti:
  • Preliminarna analiza pobud;
  • Merila za vrednotenje pobud;
  • Ocena stanja;
  • Sklep občinskega sveta do predloga stališč do pobud občanov.
  1. Prvotni zahtevi »Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Škofljica, s katerim je bil kategoriziran del parc. št. 1322/6 v občinsko cestno omrežje – javna pot« ustrezajo sledeči dokumenti:
  • Elaborat stanja občinskih cest;
  • Banka cestnih podatkov.
  1. Prvotni zahtevi »Prijava, ki jo je organ podal na Inšpektorat RS za okolje in prostor leta 2004 za posege na parc. št. 1322/4 (današnja št. 1322/6) in št. 1365/6 (današnja št. 1365/11), kot je to navedeno v opombi Lokacijske informacije z dne 31. 3. 2004, št. 35006-94/04, in naslovljene na g. ….« ustrezajo sledeči dokumenti:
  • Evidentiranje vročilnice ali povratnic, tako za dopis kot prijavo;
  • Rokovnik za dopis in prijavo;
  • Zapisnik komisije za izločanje nepotrebnega gradiva in odbiranj dokumentarnega gradiva, tako za dopis kot prijavo;
  • Odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor.

 

O zahtevi prosilke je organ nato odločil z odločbo št. 09001-01/2020 (25) z dne 8. 3. 2021, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je vpogledal v lastne evidence izdanih in prejetih dokumentov, pri čemer je ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

 

Zoper odločbo organa je prosilka dne 11. 3. 2021 vložila pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa v delu, ki se nanaša na merila za vrednotenja pobud, oceno staja in elaborat stanja občinskih cest oz. elaborat nove kategorizacije javnih cest in poti. Prosilka navaja sledeče:

- z merili za vrednotenje pobud bi organ moral razpolagati oz. bi organ moral sprejeti Pravilnik o merilih za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe zemljišč, ki ga obravnava Odbor za prostorsko planiranje, varstvo okolja in gospodarjenje z nepremičninami ter ga Občinski svet s sklepom potrdi. To je informacija oz. dokument, s katerim bi organ vendarle moral razpolagati;

- v zvezi z oceno stanja je v izvedbenem delu OPN, pri UEP, natančno določeno za katero vrsto namenske rabe zemljišča gre pri območju stavbnih zemljišč oz. katera sprememba se bo vršila pri SD-OPN. To je informacija oz. dokument, s katerim bi organ vendarle moral razpolagati;

- organ je pri zunanjemu izvajalcu že pred časom naročil izdelavo elaborata nove kategorizacije javnih cest in poti, katerega je izvajalec že izdelal in ga posredoval v končno potrditev na Ministrstvo RS za infrastrukturo. Zahtevani elaborat je tako že končan in podpisan. Z zahtevanim dokumentom organ tako nedvomno razpolaga.

 

IP je dne 23. 3. 2021 prejel dopis organa št. 09001-01/2020 (31) z dne 22. 3. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Dne 31. 3. 2021 je prosilka IP, po elektronski pošti, posredovala vrsto dopisov.

 

Na podlagi poziva IP št. 090-99/2021/2 z dne 1. 4. 2021, je organ IP posredoval dopis št. 09001-01/2020 (34) z dne 8. 4. 2021, v katerem je navedel sledeče:

  • Merila za vrednotenje pobud oz. Pravilnik o merilih za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe zemljišč pri pripravi SD-OPN in ocena stanja:

Kot je bilo pojasnjeno že v pojasnilih z dne 30. 12. 2020, so bila merila za vrednotenje pobud opredeljena že v javnem pozivu za oddajo pobud občanov, v katerem je bilo navedeno, da se bo pri pobudah upoštevalo področne predpise in omejitve območij varovanj. Z drugimi merili organ (zaenkrat) ne razpolaga. Organ tudi ne razpolaga s Pravilnikom o merilih za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe zemljišč, niti ga noben zakonski predpis ne predpisuje kot obveznega. Prav tako je bilo v navedenih pojasnilih pojasnjeno tudi glede ocene stanja, in sicer, da postopek sprememb in dopolnitve OPN še ni tako daleč oz. organ še ne razpolaga z novimi enotami urejanja prostora in tako tudi še nima ocene stanja. Kot je razvidno tudi iz priložene zaslonske slike iz programa Doksis, katerega organ uporablja za evidentiranje vseh dokumentov, je program pod opis dokumenta ključne besede »ocena stanja« izpisal le eno zadevo, in sicer Poročilo za nalogo ocena stanja in vrednotenje nahajališč tehničnega kamna na območju Občine Škofljice, knjižen pod št. 35200-07/2005 (1).

  • Elaborat nove kategorizacije javnih cest in poti (v nad. elaborat)

V času, ko je prosilka vložila zahtevo za informacijo javnega značaja, ki se nanaša na zahtevani elaborat, je bil organ v začetni fazi pridobivanja tega elaborata. Sedaj je po navedbah zunanjega izvajalca elaborat v zaključni fazi in tudi že potrjen s strani DRSI. Zunanji izvajalec sedaj pripravlja osnutek Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Škofljica, katerega pa mora na občinski seji predhodno potrditi še občinski svet, nato pa bo tudi javno objavljen v Uradnem listu RS. Kot je razvidno iz priložene zaslonske slike iz programa Doksis, je pod št. 35702/02/2019 knjižena zadeva v zvezi z elaboratom (zadeva je knjižena pod Ponudba za pripravo evidence dejanske rabe zemljišč javne cestne infrastrukture), kjer so poknjiženi vsi dokumenti, ki jih je organ prejel oz. odposlal pristojnim subjektom v zvezi s pridobivanjem elaborata, med njimi pa ni zahtevanega elaborata.

 

Na podlagi telefonskega pogovora je organ IP, v elektronskem sporočilu z dne 14. 4. 2021, dodatno pojasnil, da v času odločanja o zahtevi prosilke ni razpolagal z zahtevanim elaboratom, prav tako tudi ne z osnutkom Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Škofljica - slednje je tudi razvidno iz priloženega elektronskega sporočila zunanjega izvajalca z dne 22. 3. 2021.

 

V elektronskem sporočilu z dne 21. 4. 2021 je organ IP posredoval nov popis zadeve št. 35702/02/2019, iz katerega izhaja, da je organ, s strani zunanjega izvajalca (podjetja Realis d.o.o.), zahtevani elaborat prejel dne 7. 4. 2021.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

 

  1. Elaborat nove kategorizacije javnih cest in poti

 

V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ razpolaga z elaborat nove kategorizacije javnih cest in poti, pri čemer je organ v okviru pritožbenega postopka zatrjeval, da v času odločanja o zahtevni prosilke z njim ni razpolagal. V tem delu se tako zastavlja vprašanje, ali je organ v času odločanja o zahtevi prosilke z dne 25. 11. 2020 razpolagal z zgoraj navedenim dokumentom ali ne.

 

Kot določa 4. odstavek 27. člena ZDIJZ, se postopek s pritožbo v zadevi, kot je obravnavana, izvaja po določbah ZUP. Iz določb ZUP, ki se nanašajo na odločanje o pritožbi, pa izhaja pravilo, da organ druge stopnje pri tem odločanju upošteva tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja na prvi stopnji. To je še zlasti jasno razvidno iz določbe 3. odstavka 238. člena ZUP, ki ureja pogoje, pod katerimi lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in dokaze: izrecno namreč določa, da se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji. Ob upoštevanju, da organ druge stopnje prvostopenjsko odločbo v pogledu pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja preizkusi v okviru pritožbenih navedb (247. člen ZUP), je s tem jasno vezan na dejansko stanje, ki je obstajalo v času izdaje prvostopenjske odločbe. To pravilo pa je mogoče razbrati tudi iz ostalih določb ZUP o odločanju drugostopenjskega organa o pritožbi, tudi iz (prvega odstavka) 251. člena ZUP.

 

Iz zgoraj navedenega tako izhaja, da lahko pritožbeni organ v postopku odločanja o pritožbi odloča le na podlagi tistih dejstev in dokazov, ki obstajajo ter so ugotovljena in dokazana v postopku do izdaje odločbe na prvi stopnji, saj so le slednja organu znana in jih organ pri svoji odločitvi lahko upošteva. Takšno pravilo je tudi logično, saj drugostopenjski organ, ko odloča o pritožbi, presoja pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe.

Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbi I U 989/2014-31 z dne 20. 5. 2015, ki je dostopna na sledeči povezavi: http://url.sio.si/p4a.

 

IP je v pritožbenem postopku uvodoma ugotovil, da je bila izpodbijana odločba organa izdana dne 8. 3. 2021, v obrazložitvi odločbe pa organ navaja, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V pritožbenem postopku je, kot že navedeno, IP ugotovil, da organ razpolaga z zahtevanim elaboratom, vendar pa gre, kot to pravilno navaja tudi organ v elektronskem sporočilu z dne 14. 4. 2021 in z dne 21. 4. 2021, za dokument, ki je bil pridobljen po že izdani izpodbijani odločbi organa, in sicer dne 7. 4. 2021, kar je organ izkazal s popisom zadeve št. 35702/02/2019, ki ga je IP posredoval dne 21. 4. 2021, po elektronski pošti. Navedeno pomeni, da organ v času odločanja na prvi stopnji z njim resnično ni razpolagal in ga posledično prosilki ni mogel posredovati.

 

IP je tako v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v času odločanja o zahtevi prosilke ni razpolagal z zahtevanim elaboratom, zato ga prosilki ni mogel posredovati. Zavezanci po ZDIJZ so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

 

Na podlagi navedenega in na podlagi dokazov, ki jih je IP pridobil v okviru tega pritožbenega postopka, IP zaključuje, da organ z zahtevanim dokumentom (elaboratom nove kategorizacije javnih cest in poti) v času izdaje izpodbijane odločbe dejansko ni razpolagal.

 

Ker organ z elaborat nove kategorizacije javnih cest in poti v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal, IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni izpolnjen tretji kriterij za obstoj informacije javnega značaja, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga.

 

Seveda pa lahko predmetni dokument, ki ga je organ s strani zunanjega izvajalca prejel po že sprejeti odločitvi organa z dne 8. 3. 2021, prosilka ponovno kadarkoli zahteva, z novo zahtevo po ZDIJZ.

 

  1. Merila za vrednotenje pobud oz. Pravilnik o merilih za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe zemljišč in ocena stanja

 

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti (merili za vrednotenje pobud oz. Pravilnikom o merilih za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe zemljišč in oceno stanja), vendar jih prosilki ne želi posredovati. Kot izhaja iz dopisa organa št. 09001-01/2020 (34) z dne 8. 4. 2021 organ z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilke, (zaenkrat) še ne razpolaga. Organ je v dopisu pojasnil, da so bila merila za vrednotenje pobud opredeljena v javnem pozivu za oddajo pobud občanov[1], v katerem je bilo navedeno, da se bo pri pobudah upoštevalo področne predpise in omejitve območij varovanj, z drugimi merili pa organ (zaenkrat) ne razpolaga. Dodatno je organ pojasnil, da tudi ne razpolaga z zahtevanim Pravilnikom o merilih za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe zemljišč, niti ga noben zakonski predpis ne predpisuje kot obveznega. Prav tako organ ne razpolaga z zahtevano oceno stanja, kar izhaja iz posredovane zaslonske slike iz programa Doksis, ki ga organ uporablja za evidentiranje dokumentarnega gradiva, saj iskanje po ključni besedi »ocena stanja« ni dalo ustreznih rezultatov.

 

Na podlagi zgoraj navedenega IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, niti ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilki prikrival, da z njimi razpolaga.

 

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilka v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti (Pravilnikom o merilih za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe zemljišč in oceno stanja) dejansko razpolaga, vendar jih prosilki ne želi posredovati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

 

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

 

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper odločbo št. 09001-01/2020 (25) z dne 8. 3. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] https://skofljica.si/P/PDF/javni_poziv_OPN_2015.pdf