prosilec - Občina Škofljica
+ -Številka: 090-580/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
IP po pregledu spisovne dokumentacije in navedb organa, ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ je na podlagi vpogleda v svojo evidenco dokumentarnega gradiva in po pogovoru z vodjo oddelka za urejanje prostora ugotovil, da ne razpolaga z dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka. Pavšalne navedbe prosilke, da bi organ moral razpolagati z dokumenti, ker da to izhaja iz člankov v glasniku občine, so neutemeljene, saj, kot že povedano, se v postopku po ZDIJZ preverja zgolj dejanski obstoj dokumentov, pri čemer se IP v pritožbenem postopku ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti poslovanja organa. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da dokumenti v času odločanja pri organu ne obstajajo, prav tako IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilki.
ODLOČBA:
Številka: 090-580/2025/2
Datum: 26. 1. 2026
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka) z dne 12. 12. 2025, zoper odločbo Občine Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica (v nadaljevanju: organ), št. 09001-0015/2025 (12) z dne 8. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 12. 12. 2025 zoper odločbo Občine Škofljica, št. 09001-0015/2025 (12) z dne 8. 12. 2025, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
(1) Prosilka je dne 20. 8. 2025 na organ vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je v obliki fotokopij zahtevala posredovanje dokumentov, ki obravnavajo pobudo za spremembo namenske rabe prostora v zvezi z legalizacijo devetstanovanjske stavbe št. 132 na …, parc. št. …, k.o. Pijava Gorica in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na parc. št. … k.o. Pijava Gorica, z opredelitvijo občine do pobude; grafični prikaz z obrazložitvijo spremembe namenske rabe EUP v izvedbenem delu prostorskega akta; opredelitev občine do nelegalnih prizidkov k nelegalni devetstanovanjski stavbi št. 132 ter nelegalnega nadstreška in lope na dveh dodeljenih parkirnih mestih k stanovanju: nelegalni prizidek v atriju stanovanja (po GURS št. dela stavbe 1), nelegalni prizidek v atriju stanovanja (po GURS št. dela stavbe 7) in nelegalni nadstrešek z lopo na dveh parkirnih mestih k stanovanju (po GURS št. dela stavbe 6).
(2) Organ je o zahtevi prosilke dne 9. 9. 2025 izdal odločbo št. 09001-0015/2025 (2), s katero je zahtevo prosilke za dokument glede obravnave pobude spremembe namembnosti prostora delno zavrnil, zahtevo za pridobitev grafičnega prikaza v celoti zavrnil ter v preostalem delu zahtevi ugodil. Dne 15. 9. 2025 je prosilka vložila pritožbo zoper to odločbo, IP pa je z odločbo št. 090-445/2025/5 z dne 27. 11. 2025 zadevo vrnil v ponovni postopek organu.
(3) Na podlagi navedenega je organ dne 8. 12. 2025 izdal odločbo št. 09001-0015/2025 (12) (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke zavrnil iz razloga, da z dokumenti ne razpolaga.
(4) Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 12. 12. 2025 vložila pritožbo, v kateri navaja, da bi organ takšno odločbo lahko izdal že dne 9. 9. 2025 in gre s strani organa za zavajanje. Prosilka v pritožbi primerja prejšnje odločitve organa z dne 9. 9. 2025 in 9. 10. 2025 z izpodbijano odločbo ter navaja okoliščine glede postopkov za legalizacijo stavbe in spremembe namenske rabe prostora. Meni, da bi organ glede na navedbe v člankih iz glasnika Občine Škofljica z dokumenti moral razpolagati.
(5) Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 23. 12. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo v celoti.
(7) Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilke.
(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(9) IP najprej pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.
(10) Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ tako prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na vprašanja oziroma podajati zahtevana pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca.
(11) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki. V zvezi s tem so neutemeljene navedbe prosilke, da je organ v odločbi z dne 9. 9. 2025 (ki jo je IP odpravil in vrnil zadevo v ponovni postopek) podajal svoja stališča in mnenja.
(12) IP po pregledu spisovne dokumentacije in navedb organa, ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ je na podlagi vpogleda v svojo evidenco dokumentarnega gradiva in po pogovoru z vodjo oddelka za urejanje prostora ugotovil, da ne razpolaga z dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka. Pavšalne navedbe prosilke, da bi organ moral razpolagati z dokumenti, ker da to izhaja iz člankov v glasniku občine, so neutemeljene, saj, kot že povedano, se v postopku po ZDIJZ preverja zgolj dejanski obstoj dokumentov, pri čemer se IP v pritožbenem postopku ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti poslovanja organa. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da dokumenti v času odločanja pri organu ne obstajajo, prav tako IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilki (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
(13) V pritožbenem postopku je tako IP ugotovil, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Pritožba prosilke je tako neutemeljena, zato jo je treba na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[1] oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica informacijske pooblaščenke
[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.