prosilec - Občina Škofljica

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je sporno, ali je pritožba prosilke z dne 3. 10. 2025 prepozna in ali jo je organ pravilno zavrgel s sklepom. Prosilka je dne 15. 9. 2025 vložila pritožbo zoper odločbo, nato pa dne 3. 10. 2025 še eno pritožbo zoper to isto odločbo, pri čemer je v drugi pritožbi navajala nove pritožbene razloge. IP pojasnjuje, da je prosilka drugo pritožbo vložila po izteku roka. Iz prakse Upravnega in Vrhovnega  sodišča RS izhaja, da je rok za pritožbo prekluziven. Druga vloga oziroma pritožba stranke se načeloma šteje za samostojno in se, ker je bila vložena prepozno, ta vloga oziroma pritožba zavrže (prvi odstavek 246. člen ZUP). Pritožbo je mogoče dopolnjevati le v okviru pritožbenega roka, po izteku roka za vložitev pritožbe pa stranka pritožbe ne more več dopolnjevati in navajati novih pritožbenih razlogov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-510/2025/2

Datum: 19. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 13. 10. 2025, zoper sklep Občine Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica (v nadaljevanju: organ), št. 09001-0015/2025 (6) z dne 9. 10. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 13. 10. 2025, zoper sklep Občine Škofljica, št. 09001-0015/2025 (6) z dne 9. 10. 2025, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilka je dne 3. 10. 2025 vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 09001-0015/2025 (2) z dne 9. 9. 2025.

Organ je na podlagi 240. člena ZUP pri formalnem preizkusu pritožbe ugotovil, da pritožba ni pravočasna in jo s sklepom št. 09001-0015/2025 (6) z dne 9. 10. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) zavrgel.

Zoper izpodbijani sklep je prosilka dne 13. 10. 2025 vložila pritožbo, v kateri ponovno navaja pritožbene razloge za pritožbo zoper odločbo organa št. 09001-0015/2025 (2) z dne 9. 9. 2025 ter dodaja, da je sklep izdal župan, ki ni pristojen za odločanje na prvi stopnji.  

Organ po prejemu pritožbe odločitve ni spremenil ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, dne 21. 10. 2025 odstopil v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je pritožba prosilke z dne 3. 10. 2025 prepozna in ali jo je organ pravilno zavrgel s sklepom.

ZUP v 235. členu določa, da se pritožba vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno. ZDIJZ v prvem odstavku 27. člena določa, da ima prosilec zoper odločbo, s katero je organ odločil o zahtevi za dostop ali ponovno uporabo, ter zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, pravico do pritožbe, ne ureja pa posebnega roka za pritožbo. V četrtem odstavku 27. člena ZDIJZ določa, da se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. ZUP v prvem odstavku 239. člena določa, da se pritožba vloži pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. V 240. členu ZUP pa je določeno, da organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom.

Z vpogledom v dokumente zadeve IP ugotavlja, da je bila odločba št. 09001-0015/2025 (2) z dne 9. 9. 2025 prosilki vročena dne 12. 9. 2025, kar izhaja tudi iz pritožbenih navedb prosilke. Prosilka je dne 15. 9. 2025 vložila pritožbo zoper navedeno odločbo, nato pa dne 3. 10. 2025 še eno pritožbo zoper to isto odločbo, pri čemer je v drugi pritožbi navajala nove pritožbene razloge.

IP pojasnjuje, da se je petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe zoper odločbo organa iztekel dne 29. 9. 2025, prosilka pa je drugo pritožbo vložila šele dne 3. 10. 2025, torej po izteku roka. Iz prakse Upravnega in Vrhovnega  sodišča RS izhaja, da je rok za pritožbo prekluziven in ni podaljšljiv (glej na primer sodbe Upravnega sodišča opr št. U 737/2003 z dne 10. 11. 2003, II U 5/2016 z dne 18. 1. 2017, III U 155/2011 z dne 21. 9. 2012, idr.). Druga vloga oziroma pritožba stranke se tako načeloma šteje za samostojno in se, ker je bila vložena prepozno, ta vloga oziroma pritožba zavrže (prvi odstavek 246. člen ZUP). Pritožbo je mogoče dopolnjevati le v okviru pritožbenega roka, po izteku roka za vložitev pritožbe pa stranka pritožbe ne more več dopolnjevati in navajati novih pritožbenih razlogov.[1] Odločitev organa v izpodbijanem sklepu je tako pravilna in zakonita.

Glede navedb prosilke v pritožbi o tem, da župan ni pristojen za odločanje na prvi stopnji, ampak b moral odločati direktor občinske uprave, IP odgovarja, da ZDIJZ v 21. členu določa, da postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZDIJZ, je predpisana subsidiarna uporaba ZUP. Pri odločanju o zahtevkih po ZDIJZ ne gre za odločanje iz upravnega področja občinske uprave, kjer na prvi stopnji odločajo direktorji občinskih uprav. O zahtevkih po ZDIJZ odločajo župani občin kot predstojniki v smislu ZDIJZ, medtem ko o pritožbi odloči Informacijski pooblaščenec. Torej, iz navedenega izhaja, da predstojniki občin (župani) odločajo v upravnih postopkih po ZDIJZ, če za odločanje niso pooblastili druge uradne osebe iz 9. člena ZDIJZ (21. člen ZDIJZ). Navedbe prosilke so tako neutemeljene.

IP ugotavlja, da je organ pravilno ugotovil, da je prosilka pritožbo z dne 3. 10. 2025 vložila po izteku pritožbenega roka in je zato pravilno z izpodbijanim sklepom pritožbo zavrgel. Ker je pritožba zoper izpodbijani sklep, s katerim je organ pritožbo zavrgel kot prepozno, neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena in v zvezi z 259. členom ZUP zavrnil.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav    

 svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Zelo jasna pa je tudi praksa Vrhovnega sodišča RS, ki meni, da naj se upravni organ do pritožbenih navedb, podanih po poteku prekluzivnega roka, ne opredeljuje (sodba X Ips 504/2006 in sodba X Ips 1678/2006) in je pritožbo mogoče dopolnjevati zgolj v času, dokler pritožbeni rok ni potekel, ne glede na razlog. Tako iztek pritožbenega roka praviloma pomeni prekluzijo za stranko, tako da ne more več vložiti niti dopolnjevati že vložene (pravočasne) pritožbe, zato tako “dopolnitev” pritožbe zavrže že organ prve stopnje (drugi odstavek 240. člena ZUP oz. organ druge stopnje (prvi odstavek 246. člena ZUP).