prosilec - Občina Škofljica

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente v zvezi s postopki, ki jih vodi glede javne poti. Organ je zahteva zavrnil zaradi izjeme varstva sodnega postopka. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da iz izpodbijane odločbe ni jasno, ali vsi dokumenti spadajo pod navedeno izjemo, poleg tega organ ni pravilno opravil škodnega testa, saj glede odprtih sodnih postopkov v postopek ni pritegnil sodišča. Odločba je zato pomanjkljiva do te mere, da se je ne da preizkusiti in IP je zadevo vrnil v ponovno odločanje. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-433/2025/3

Datum: 2. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …,  (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 9. 2025, zoper odločbo Občine Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, (v nadaljevanju organ), št. 09001-0014/2025(2) z dne 25. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.             Pritožbi prosilca z dne 3. 9. 2025 se ugodi.  Odločba Občine Škofljica, št. 09001-0014/2025(2) z dne 25. 8. 2025, se odpravi v ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje.

2.             V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je 26. 7. 2025 na Inšpektorat Skupne občinske uprave 5G (v nadaljevanju SOU 5G) posredoval zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Z njo je zahteval:

- kopijo odločbe ali drugega upravnega akta, ki ga je izdal pristojni inšpektor v zvezi s sanacijo javne poti …, vključno z datumom izdaje, naslovnikom in predpisanimi ukrepi,

- zapisnik ali poročilo o inšpekcijskem nadzoru na tej lokaciji in

- morebitne strokovne podlage, dopise ali eleborate, ki se nanašajo na vzdrževanje te javne poti. Navajal je, da te podatke potrebuje zaradi uveljavljanja pravnega interesa v sodnem postopku.

SOU 5G je, na podlagi 65. člena ZUP, prosilčevo zahtevo posredovala organu v pristojno odločanje. Ta je s I. točko izreka zavrnil prosilčevo zahtevo za pridobitev dokumentov, ki jih je izdal inšpektor v zvezi s sanacijo javne poti …. Skliceval se je na izjemo varstva sodnega postopka (8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in navajal, da sta trenutno v teku dva sodna postopka povezana s predmetno cesto (tožba za prenos lastninske pravice na grajenem javnem dobrem - cesti in motenje posesti, za kar je sodišče že izdalo začasno odredbo), katerega stranka je tudi prosilec, zato ocenjuje, da bi razkritje zahtevanih informacij škodovalo izvedbi konkretnega sodnega postopka. Če bi organ predložil zahtevane informacije prosilcu, bi lahko to razkrilo njegovo strategijo, dokaze in ugotovitve, ki jih bo uporabil v sodnem postopku. S tem bi bistveno oslabil položaj organa v sodnem postopku. Prav tako lahko prosilec prilagodi svoja dejanja, kar pa oteži objektivno presojo sodišča in vpliva na poštenost postopka. Prosilec namreč že sam v zahtevi navaja, da bo zahtevane podatke uporabil v sodnem sporu.

Prosilec je zoper navedeno odločitev organa vložil pritožbo. Navajal je, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje, da je bil prosilec prijavitelj v postopku. Kar ne drži, saj je zahtevo za dostop do dokumentov vložil po ZDIJZ. Zato  je zahteval, da organ pojasni, na kakšni podlagi ga navaja kot prijavitelja. Dalje navaja, da je organ nepravilno uporabil ZDIJZ saj zahteva ni bila usmerjena v razkritje osebnih podatkov tretjih oseb, temveč v pridobitev dokumentacije o upravnih aktih, nadzorih in dopisih, ki se nanašajo na javno pot. Gre za tipične informacije javnega značaja, ki se nanašajo na izvajanje javnih nalog, zato jih organ ne more zavrniti s pavšalnim sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. Dalje uveljavlja kršitev pravice do dostopa do lastnih podatkov (15. člen GDPR) in navaja, da organ uporablja njegovo ime in naslov v svojih postopkih, sam pa ima kot posameznik pravico vedeti, kako so bili ti podatki pridobljeni, komu so bili posredovani in za kakšen namen se obdelujejo. Odločba na ta vprašanja sploh ne odgovori, s čimer je kršena njegova pravica do transparentnosti obdelave osebnih podatkov. Dalje zatrjuje, da je odločba neobrazložena, saj ne vsebuje konkretne obrazložitve v smislu 214. člen ZUP, temveč le pavšalno navedbo, da gre za osebne podatke. Dalje navaja, da je sklicevanje organa na 8. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ napačno in nezakonito. Trdi, da ne gre za varovane podatke iz upravnega postopka, saj je zaprosil za kopijo odločbe inšpektorata, zapisnike nadzora in strokovne podlage. To so že izdani dokumenti, ki so zaključene faze upravnega postopka. Njihovo razkritje nikakor ne more več škodovati izvedbi postopka, saj je odločba že bila izdana. Dalje navaja, da ZDIJZ ne pogojuje dostopa s položajem prijavitelja, temveč se  dostop do informacij javnega značaja presoja objektivno, po tem ali gre za informacijo javnega značaja, ne glede na to, ali je bil v določenem postopku prijavitelj, stranka ali tretja oseba. Trdi, da samo varstvo postopka ni absolutno, saj mora organ  izvesti test škodljivih posledic (t. i. škodni test), torej obrazložiti, zakaj bi razkritje konkretnih dokumentov škodovalo izvedbi postopka. V izpodbijani odločbi take obrazložitve ni, zato je odločitev arbitrarna in v nasprotju z ZDIJZ. Prav tako navaja, da zavrnitev dostopa do dokumentov pod pretvezo »prijavitelja« in s sklicevanjem na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pomeni onemogočanje njegovih ustavnih pravic do sodnega varstva in do učinkovite uporabe pravnih sredstev, saj je namen ZDIJZ zagotavljanje transparentnosti delovanja organov javne oblasti, zato izjema iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v ni podana.  Predlaga ugoditev pritožbi in posredovanje zahtevanih dokumentov oziroma najmanj dokumentov, iz katerih je razvidno, kako in iz katerega vira je organ pridobil njegovo ime in naslov ter  dokumentacije, ki je bila v zvezi z njegovo zahtevo posredovana med organi. 

Ker je prosilec navedeno pritožbo vložil neposredno pri IP, jo je ta, na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP, z dopisom, št. 092-197/2025/2 z dne 4. 9. 2025 odstopil organu.

Organ je po opravi predhodnega preizkusa prosilčevo pritožbo odstopil v reševanje IP z dopisom, št. 09001-0014/2025 (4) z dne 17. 9. 2025. Ob tem je konkretiziral navedbe[1] iz obrazložitve izpodbijane odločbe v zvezi z izjemo varstva sodnega postoka.  

Pritožba je utemeljena.

IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusi v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, o konkretno katerih dokumentih je organ sploh odločal ter nadalje, ali so podana zatrjevana izjeme 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ.

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo IP ugotavlja, da je bila prosilčeva zahteva vložena po ZDIJZ. Kot tako jo je organ tudi obravnaval. Zato so pritožbene navedbe, da je organ prosilca obravnaval kot prijavitelja v postopku po ZDIJZ, protispisne. Prosilec v zahtevi res ni navedel svojega naslova (vendar le ime in priimek), kar je sicer ena od obveznih sestavin zahteve iz prvega odstavka 17. člena ZDIJZ[2], vendar presoja zakaj je organ uporabil pri izdaji odločbe njegov naslov (oziroma kje ga je dobil), presega presojo tega pritožbenega postopka, kjer se presoja dostop do dokumentov po ZDIJZ[3]. IP pa zgolj dodaja, da je organ pri vodenju postopka vezan tudi na načelo ekonomičnosti postopka in načelo varstva pravic strank (7. in 14. člen ZUP). Kar pomeni, da če z podatkom razpolaga, ga lahko uporabi v korist stranke in je ne poziva na dopolnitev vloge. Upoštevajoč navedeno se prosilec v pritožbi sklicuje na pravno podlago, ki je izven dometa ZDIJZ. Seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki jo zagotavlja 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, je samostojen postopek, ki se ne presoja v postopku po ZDIJZ. Zato so vsi argumenti v pritožbi, ki jih je prosilec vezal na vpogled v lastne osebne podatke, za obravnavani postopek irelevantni in kot taki ne morejo biti upoštevani.

Na tem mestu IP tudi ugotavlja, da je prosilec s tem, ko je v pritožbi zahteval tudi dokumente, iz katerih je razvidno, kako in iz katerega vira je organ pridobil njegovo ime in naslov ter dokumentacijo, ki je bila v zvezi z njegovo zahtevo posredovana med organi, nedovoljeno razširil zahtevo po ZDIJZ. V tej zvezi IP poudarja, da prosilec v pritožbi ne more razširjati svoje osnovne zahteve, kot je to storil v obravnavani zadevi, saj do tega ni upravičen. Posledično se glede teh informacij, o katerih ni bilo odločeno na prvi stopnji, ker jih prosilec v svoji zahtevi ni navedel, tudi ne more pritožiti. IP je torej zavezan preizkusiti pritožbo le glede informacij, ki jih je prosilec zahteval z zahtevo z dne 26. 7. 2025. IP se strinja, da ima prosilec, tako kot vsak posameznik, pravico do vpogleda v lastne osebne podatke[4], vendar pa te pravice ne more uveljavljati v postopku po ZDIJZ, ki ima povsem drug namen, to je pridobiti informacije, ki so prosto dostopne za vse in to v enakem obsegu.

Dalje IP ugotavlja, da so protispisne tudi pritožbene navedbe, da je organ zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov in izjeme varstva upravnega postopka. Takšne ugotovitve niso skladne z razlogi izpodbijane odločbe, ki temelji na zavrnitvi dostopa s sklicevanjem na izjemo varstva sodnega postopka iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato pritožbene navedbe o nepravilni uporabi ZDIJZ v tem delu niso utemeljene.

Se pa IP strinja s pritožbeno navedbo, da je izpodbijana odločba v izreku in v obrazložitvi glede izjeme varstva sodnega postopka iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pomanjkljiva do te mere, da se je ne da preizkusiti, kot je obrazloženo v nadaljevanju te odločbe.  

Izjema varstva sodnega postopka

Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

Prvi in bistveni korak organa, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, je ugotovitev, kateri dokumenti so zahtevani in ali organ z njimi razpolaga. IP ugotavlja, da je prosilec zahteval dostop do odločbe ali drugega upravnega akta, ki ga je izdal pristojni inšpektor v zvezi s sanacijo tam navedene javne poti, zapisnik ali poročilo o inšpekcijskem nadzoru na tej lokaciji in morebitne strokovne podlage, dopise ali eleborate, ki se nanašajo na vzdrževanje te javne poti.

V obravnavanem primeru je organ pavšalno navedel, da sta v zvezi s predmetno cesto, na katero se nanaša zahteva, v teku dva sodna postopka, v izreku pa zavrnil zahtevo za »pridobitev dokumentov, ki jih je izdal inšpektor v zvezi s sanacijo« tam navedene javne poti. Ob tem pa ni konkretno navedel, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje in ali pod dokumente, o katerih je odločil z izrekom izpodbijane odločbe, spadajo tudi »strokovne podlage, dopise ali elaborate, ki se nanašajo na vzdrževanje te javne poti«, ki so prav tako bili predmet zahteve. Prav tako iz obrazložitve ni jasno ali (vsi) ti dokumenti izpolnjujejo prvi pogoj izjeme varstva sodnega postoka, torej ali gre za dokumente/podatke, ki so bili sestavljeni zaradi konkretnega sodnega postopka.

Glede utemeljevanja drugega pogoja predmetne izjeme, je organ navajal, da je prosilec stranka teh dveh sodnih postopkov, ki sta v teku, česar prosilec sicer ni izpodbijal. Je pa organ, celotno oceno škode za izvedbo sodnega postopka utemeljil na tem dejstvu in posledici, da bi prosilec s pridobitvijo teh dokumentov oslabil položaj organa, ki je nasprotna stranka v teh sodnih postopkih. Ob tem IP ugotavlja, da je organ ob odstopu pritožbe te še konkretiziral, vendar IP poudarja, da gre v tem primeru za navedbe organa izven izpodbijane odločbe, ki ne morejo biti predmet preizkusa v pritožbenem postopku, saj je na ta način prosilcu odvzeta pravica, da se lahko v okviru pritožbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile pomembne za odločbo. IP poudarja, da ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in tako ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Iz načela prostega dostopa izhaja tudi, da razlogi, zaradi katerih želi prosilec pridobiti zahtevano informacijo, za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantni. Javnost in odprtost delovanja organov (2. člen ZDIJZ) ne more biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Prosilec v postopku po ZDIJZ ni nič bolj ali manj upravičen do zahtevane informacije kot kdor koli drug. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. Upoštevaje vse navedeno je organ v postopku po ZDIJZ in IP v pritožbenem postopku pristojen vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija ne vsebuje izjem iz 5.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu.

Po presoji IP organu torej tudi ni uspelo izkazati obstoja škode za sodni postopek. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je škodo za sodni postopek v konkretnem primeru presojal organ sam in ne sodišče, ki naj bi konkretni postopek vodilo. Prav tako med škodo za izvedbo postopka ni mogoče šteti škode, ki bi nastala udeležencem postopka, kar je bil glavni argument organa v izpodbijani odločbi. IP ob tem opozarja, da organ relevantne ocene o morebitni škodi za izvedbo sodnega postopka sam ne more podati, takšna ocena mora biti pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča[5], ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. IP posledično meni, da v konkretnem primeru škodni test ni bil opravljen pravilno.

ZUP v 213. členu med drugim določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih stranke. Izrek mora biti kratek in določen, če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk. 214. člen ZUP pa opredeljuje kaj obsega obrazložitev odločbe, in sicer ta obsega razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

IP je ugotovil, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti, saj ni jasno razvidno, o katerih dokumentih je organ sploh odločal ter ali se razlogi za zavrnitev dostopa nanašajo na vse dokumente, ki so bili predmet zahteve in/ali so vsi zahtevani dokumenti/podatki tisti, ki so nastali v zvezi s konkretnima sodnima postopkoma, na katera se sklicuje organ. Poleg tega je IP ugotovil, da tudi škodni test ni bil izveden pravilno, zato je obrazložitev tudi v tem delu pomanjkljiva.

Glede na navedeno je IP ugotovil, da so v konkretnem primeru podane bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ker sta izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in jo je treba odpraviti.

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

Navodila organu prve stopnje

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe. 

V ponovljenem postopku je organ dolžan izvesti celovit ugotovitveni postopek in primarno nesporno ugotoviti, kateri dokumenti so predmet zahteve po ZDIJZ ter nadalje preizkusiti morebiten obstoj izjem iz 5. a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ . Organ je v ponovnem postopku dolžan upoštevati navedena stališča IP glede uporabe materialnega prava v zvezi z izjemo varstva (sodnega) postopka. Ob tem mora popolno ugotoviti dejansko stanje, torej določno opredeliti, kateri dokumente je prepoznal kot predmet prosilčeve zahteve, kateri postopek je še v teku, ali/in kateri dokumenti so bili v zvezi z njim so izdani oziroma organ z njimi razpolaga, nato pa za vsakega izmed njih presoditi, ali je v zvezi z njimi podana kakšna izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Če bo torej organ v ponovljenem postopku zatrjeval obstoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, mora dati sodišču, ki vodi postopek, na katerega se nanaša zahtevana dokumentacija, popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Le sodišče samo ima namreč pravico, da oceni, kdaj razkritje nekega podatka lahko škoduje izvedbi postopka in kdaj ne. Organ mora zato v postopek pritegniti sodišče, pred katerim se postopek vodi, z namenom, da se sodišče izjasni, ali bi razkritje zahtevanih podatkov vplivalo na izvedbo sodnega postopka in kakšna škoda bi pri tem nastala.

V primeru obstoja izjeme, mora organ presoditi tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[6] ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa[7].

Sklepno 

Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, zato je izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zadevi odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila :

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Navajal, je kateri sodni postopki so v teku.

[2] Če prosilec po pozivu svoje zahteve ne dopolni z naslovom, jo organ s sklepom zavrže.

[3] Ob tem prosilec ne navaja, da bi bil ta naslov napačen.

[4] Pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki podrobneje Splošna uredba o varstvu podatkov v 15. členu, postopkovna pravila pa so urejena v 11. in 12. členu. Nekatere postopkovne določbe ima tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) v členih od 12 do 21. 

[5] Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbah št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008 in št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008.

[6] Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22

[7] Pri tem IP pojasnjuje, da skladno s prasko IP, potrjeno s strani Upravnega sodišča (sodba I U 1176/2010) in Vrhovnega sodišča RS (X Ips 320/2010) iz materialno-pravnega vidika restriktivna razlaga in uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja, pomeni da je zakonodajalec postavil izjemo le za »podatek iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument. Kar pomeni, da mora organ, pri zavrnitvi dokumentov v celoti utemeljiti tudi zakaj delni dostop do dokumentov na podlagi 7. člena ZDIJZ ni mogoč.