prosilec - Občina Škofljica
+ -Številka: 090-357/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Organ je zaradi neobstoja zahtevane dokumentacije tj. dokumentacije (pogodbo, dogovor, sporazum …) sklenjene med oziroma za organ in zunanjim sodelavcem občine, zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je odločitev organa prve stopnje, da zahtevo prosilca zavrne, pravilna. Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-357/2025/4
Datum: 28. 10. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 7. 2025, dopolnjeni dne 23. 7. 2025, zoper odločbo Občine Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica (v nadaljevanju organ), št. 09001-0009/2025 (2) z dne 30. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilca z dne 3. 7. 2025, dopolnjena dne 23. 7. 2025, zoper odločbo Občine Škofljica, 09001-0009/2025 (2) z dne 30. 6. 2025, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
(1) Prosilec je na organ dne 10. 6. 2025 naslovil zahtevo, s katero je zahteval dokument (pogodbo, dogovor, sporazum …) sklenjen med oziroma za organ in …, zunanjim sodelavcem občine.
(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 09001-0009/2025 (2) z dne 30. 6. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero jo je, zaradi neobstoja zahtevane informacije, zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ podrobno opredelil informacijo javnega značaja po 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, in sicer je navedel: Gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, hkrati pa organ z njo razpolaga v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugimi organu ali pridobil od drugih oseb. Gre za kumulativno izpolnjevanje 3 pogojev: izvirati mora iz delovnega področja organa, nahajati se mora v materializirani obliki in organ mora z informacijo razpolagati. Če zahtevana informacija zadostuje vsem pogojem hkrati, se prosilcu dostop do slednje omogoči. Organ je pojasnil, da je z vpogledom v lastne evidence izdanih dokumentov v zvezi z obravnavano vlogo ugotovil, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Navedel je tudi, da nima sklenjene nobene pogodbe, dogovora ali sporazuma direktno z »…«, ne kot s fizično osebo in ne kot s samostojnim podjetnikom.
(3) Zoper navedeno odločbo organa je prosilec dne 3. 7. 2025, dopolnjeno dne 23. 7. 2025, vložil pritožbo. Prosilec je na začetku pritožbe povzel vsebino komunikacije, ki je bila z organom izvedena, preden je vložil zahtevo, ki je predmet tega pritožbenega postopka. Poudaril je svojo prepričanost, da med izpodbijano odločbo, izdano na podlagi zahteve z dne 10. 6. 2025, in odgovorom organa na zahtevo, ki ni predmet tega postopka, z dne 9. 6. 2025 prihaja do nasprotujočih izjav. Navedel je, da je organ v pojasnilu z dne 9. 6. 2025 zapisal besedno zvezo »….«, ki postavlja dvom, ali se posredna udeležba … v kateri od pogodb, ki je/so bile sklenjene z občino oz. ali se »….« dejansko nanaša na …. V dopolnitvi pritožbe z dne 23. 7. 2025 je prosilec organ obtožil ne transparentnega delovanja in lažnega posredovanja podatkov z namenom zavajanja, kar je v sladu z 235. členom Kazenskega zakonika (KZ-1) kaznivo dejanje. Prav tako je v pritožbi organu zastavil 6 (šest) vprašanj, ki vsebinsko sodijo v postopek pred vložitvijo zahteve v obravnavanem pritožbenem postopku.
(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca z dopisom št. 09001-0009/2025 (8) dne 4. 8. 2025 odstopil IP v pristojno reševanje.
(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ z dopisom št. 090-090-357/2025/2 z dne 2. 9. 2025 pozval k dostavi podrobnejših dokazil in pojasnil v zadevi. Organ je odgovoril z dopisom z dne 10. 9. 2025.
Pritožba ni utemeljena.
(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato v nadaljevanju ugotavlja, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Organ je namreč zahtevo prosilca za pridobitev informacij javnega značaja tj. dokument (pogodba, dogovor, sporazum) sklenjen me oz. za organ in … (zunanjim sodelavcem organa), zavrnil zaradi neobstoja zahtevanih dokumentov.
(8) IP prav tako poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 in sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015. Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga z dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval v zahtevi z dne 10. 6. 2025. IP se tako ni opredeljeval do pritožbenih navedb, s katerimi je prosilec organu zastavil 6 (šest) vprašanj, ki vsebinsko sodijo v postopek pred vložitvijo zahteve v obravnavanem pritožbenem postopku.
(9) IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(10) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev ali pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.
(11) Po pregledu spisovne dokumentacije in priloženih pojasnil in dokazil, IP ne dvomi v navedbe, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevano dokumentacijo ni razpolagal. IP se je o tem prepričal z vpogledom v dokumentacijo in pojasnila, ki mu jih je organ posredoval v sklopu odstopa pritožbe zoper izpodbijano odločbo z dopisom št. 09001-0009/2025 (8) dne 4. 8. 2025 ter pojasnil in dokazil, ki jih je organ na podlagi poziva IP 090-090-357/2025/2 z dne 2. 9. 2025 posredoval IP dne 10. 9. 2025. Iz zaslonske slike informacijskega sistema ODOS, ki jo je organ poslal v prilogi dopisa z dne 10. 9. 2025 izhaja, da organ z … nima sklenjene nobene pogodbe. Organ je v posredovanem dopisu z dne 10. 9. 2025 pojasnil tudi, da je … na sestanku, ki se omenja, sodeloval kot zunanji sodelavec, ker je nastopil kot predstavnik gospodarske družbe v zvezi z investicijskimi in predinvesticijskimi aktivnostmi, kar je bilo pojasnjeno s strani zaposlenih na pristojnem organu. Prav tako pa organ ne razpolaga z dokumentacijo (pogodba, dogovor, sporazum), v kateri bi … nastopal kot stranka. Enako izhaja tudi že iz izpodbijane odločbe, v kateri je organ navedel, da nima sklenjene nobene pogodbe, dogovora ali sporazuma direktno z »…«, ne kot s fizično osebo in ne kot s samostojnim podjetnikom. Glede na vse navedeno IP zaključuje, da organ nima sklenjene nobene pogodbe, dogovora ali sporazuma direktno z …, iz česar izhaja, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga in ga zato prosilcu ne more posredovati.
(12) IP še pojasnjuje, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, kot je pojasnjeno že zgoraj, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP prav tako v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v obravnavanem primeru, ali bi moral organ izdelovati, razpolagati in upravljati z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP torej ni pristojen ugotavljati, zakaj organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Ugotavljanje, ali bi organ moral razpolagati tudi z informacijami, ki jih zahteva prosilec v obravnavani zadevi, je torej v pristojnosti drugih organov.[1]
(13) Kot že omenjeno, glede pritožbenih navedb prosilca, navezujočih se na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 2. 6. 2025, IP ugotavlja, da slednje niso ni del obravnavanega pritožbenega postopka. IP prav tako poudarja, da vprašanja prosilca, ki jih je navedel v dopolnitvi pritožbe, naslovljeni na organ, niso predmet zahteve z dne 10. 6. 2025, kar pomeni, da gre za razširitev prvotne zahteve oz. za novo zahtevo po ZDIJZ, o kateri organ na prvi stopnji še ni odločal in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna.
(14) Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
[1] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.